Ljubljana, 4.3.
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije in evropski poslanec dr. Igor Šoltes sta v ponedeljek 4. marca v Hiši Evropske unije v Ljubljani pripravila posvet, ki naslavlja izzive in priložnosti prihajajočega Evropskega akta o dostopnosti.

Tema neposredno zadeva kar 80 milijonov ljudi v Evropski uniji, v Sloveniji 170.000 invalidov, v nadaljevanju pa še mnogo drugih, na katerih življenje bo Evropski akt o dostopnosti tako ali drugače vplival.
Gre za akt za katerega smo se invalidi v Evropi zavzemali več kot 10 let. Dokument bo na ravni unije opredeljeval minimalne zahteve vrste različnih storitev in izdelkov, od storitev vezanih na transport, do IT opreme, terminalov, bralnikov e-knjig, nujnih klicnih številk, bančnih storitev, spletne prodaje in drugih, ki bodo invalidom omogočili samostojnejše življenje in delo, družbo kot tako pa zavezali k bolj vključujočemu delovanju.

Dostopnost je namreč ključna predpostavka, ki invalidom omogoča neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih življenja. Govorimo o dostopnosti, s katero se invalidom zagotovi, da imajo enako kot drugi dostop do fizičnega okolja, prevoza, informacij in komunikacij, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami in sistemi, ter do drugih objektov, naprav in storitev.

Evropski akt o dostopnosti v predloženi obliki ne zavezuje na vseh področjih dostopnosti in zaradi tega ne izpolnjuje pričakovanj v celoti, izostale so na primer potrebne zaveze za grajeno okolje in infrastrukturo, za prevoz in drugo. Kljub temu akt prinaša vrsto pozitivnih zavez in ga podpiramo, ob tem pa ga dojemamo kot korak na poti, ki pelje do tega, da bomo imeli invalidi enakovreden dostop do vseh izdelkov, storitev in lokacij kot vsi ostali.

Akt naj bi Evropski parlament sprejel na plenarnem zasedanju prihodnji teden, predvidoma 13. marca. Nato bo imela vsaka država članica na voljo tri leta, da direktivo prenese v svojo zakonodajo. To bo priložnost, da države članice, tudi Slovenija, pokažejo, da dostopnost razumejo kot bistven del vključujoče družbe in da v tem postopku resnično prisluhnejo potrebam invalidov. Za umestitev akta o dostopnosti v naš pravni red bo potrebno spremeniti oziroma dopolniti vrsto zakonov ter še več podzakonskih aktov, saj ta določa zaveze na različnih področjih. Zato od Državnega zbora, Vlade in pristojnih ministrstev pričakujemo, da v sodelovanju z invalidi in invalidskimi organizacijami, tudi zaradi pozitivnih izzivov in koristi, ki ji bomo deležni tako invalidi, kot tudi širše okolje in nenazadnje tudi gospodarstvo, čimprej pristopijo k pripravi vsega potrebnega za njegovo polno transpozicijo v naš pravni red, z natančno opredeljenimi nalogami in odgovornostmi posameznih ministrstev, pripravljeno časovnico, ustanovijo eno ali več potrebnih delovnih skupin, predvsem pa določitvijo nadzorne oziroma odgovorne točke.

Ob tem pozivamo našo državo, da naj pristopi k implementaciji ambiciozno in s tem izkaže svojo zavezanost, da invalidom omogoči neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih življenja z rešitvami, ki zahtev akta o dostopnosti ne bodo le spoštovale, pač pa jih bodo tudi nadgradile.