Področja delovanja

Zakonodaja
Človekove pravice
Zaposlovanje
Dostopnost
Izobraževanje
Religija
Vključenost
Rekreacija in Šport
NSIOS zastopa interese slovenskih invalidov in skupaj s svojimi članicami deluje na vseh področjih, ki so pomembna za invalide. Aktivno se vključuje v zakonodajne postopke in pripravo predpisov ter dokumentov in deluje na širšem področju človekovih pravic, izobraževanja, zaposlovanja, dostopnosti, vključenosti in osveščanja.

ZAKONODAJA

ZAKONODAJA

Nacionalni svet usklajuje interese vseh invalidov v državi ob upoštevanju avtonomnosti vsake invalidske organizacije in jih zastopa v dialogu med invalidskimi organizacijami in v dialogu s strokovnimi združenji, državnimi organi, javnimi institucijami ter drugimi javnostmi.

NSIOS v skladu s predpisi predlaga skupne predstavnike invalidov v organe državnih in drugih javnih institucij ter organe mednarodnih organizacij in združenj in opravlja druge skupno dogovorjene aktivnosti.

NSIOS aktivno sodeluje pri pripravljanju novih področnih zakonskih aktov, kakor tudi pri spremembah obstoječih predpisov, ki pomembno vplivajo na življenje invalidov.

ČLOVEKOVE PRAVICE

ČLOVEKOVE PRAVICE

Paris

Evropska unija je osnovana na principih svobode, demokracije, spoštovanju človekovih pravic, svoboščin in prava. Načelo enakosti in nediskriminacije je torej eno izmed glavnih temeljev varovanja človekovih pravic v evropskem prostoru. Tako je tudi v Sloveniji, ki že v svoji Ustavi v 14. členu določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Kljub vsemu prihaja do primerov diskriminacije, tako od bolj vidnih oblik (dostopnost, zaposlovanje) pa do bolj prikritih (fizične, psihološke in socialne ovire), ji lahko vodijo v socialno izključenost invalidov.

V NSIOS zato delujemo na področju izobraževanja in osveščanja vseh slovenskih invalidov, v smislu zavedanja o neodtujljivih človekovih pravicah in o pravicah državljanov do enakih možnosti, kar je zapisano v mednarodno pravno in nepravno obvezujočih dokumentih, slovenski ustavi in drugi področni zakonodaji.

ZAPOSLOVANJE

ZAPOSLOVANJE

Invalidi si pri zaposlovanju želijo enake obravnave. Dejstvo je, da se invalidi srečujejo z dvakrat višjo brezposelnostjo kot neinvalidi. So tudi bolj izpostavljeni brezposelnosti na daljše obdobje, poleg tega pa se soočajo z večjim rizikom izgube obstoječe zaposlitve. Trenutno je več kot dve tretjini invalidov povsem izključenih iz trga delovne sile. Večina od teh jih je primorana živeti od državne podpore, zaradi česar so njihovi dohodki znatno nižji od ostalih. Tudi sicer so dohodki invalidov, v primerjavi z neinvalidi, nižji. Zaposlovanje invalidov je ključni problem EU.

Tako kot drugi državljani morajo imeti tudi invalidi možnost enake obravnave, ko se prijavijo na delovno mesto ali ga želijo ohraniti. Poleg tega morajo imeti tudi pravico do enakega plačila in pravice glede enakega poklicnega statusa in usposobljenosti. Delodajalci bi morali biti pripravljeni prilagoditi delovno mesto glede na potrebe invalida.

NSIOS in njegove članice si prizadevajo za enake možnosti invalidov za produktivno in donosno delo na trgu delovne sile. Ciljna področja za enakopravnejše sodelovanje invalidov na tem področju so: spodbujanje zakonov in predpisov, ki pa ne smejo omejevati in postavljati ovir pri zaposlovanju invalidov; aktivna podpora države pri vključevanju invalidov v redno zaposlovanje (z aktivno podporo mislimo raznovrstne ukrepe kot je npr. poklicno usposabljanje, kvotni sistem, ki bi temeljil na vzpodbudah, usmerjenem zaposlovanju, posojilih ali donacijam podjetjem, odobritev tehničnih in finančnih pomoči podjetjem, ki zaposlujejo invalide…); osveščanje javnosti za premagovanje negativnih stališč in predsodkov glede invalidov in invalidnih delavcev in s tem tudi spodbujanje podjetij za prilagoditve obratov, ki so dostopni tudi invalidnim delavcem.V Sloveniji imamo tudi dve uspešni obliki zaposlovanja pod posebnimi pogoji: INVALIDSKA PODJETJA in VARSTVENO – DELOVNI CENTRI.

DOSTOPNOST

DOSTOPNOST

Invalidi morajo imeti, kot drugi državljani, možnost svobodnega, neodvisnega in varnega dostopa tudi v spremstvu psa vodnika slepih ali spremljevalnega psa invalidov, do vseh javnih zgradb in javnih površin kot so parki, igrišča, restavracije, kavarne, gledališča, nakupovalna središča, muzeji ali kateregakoli dela grajenega okolja, kot so pločniki, ceste in prehodi za pešce. Tako kot drugi državljani, imajo tudi invalidi pravico do možnosti, da svobodno in neodvisno potujejo z avtobusom, vlakom, letalom ali ladjo na izbrane destinacije.

Paris
Dostopnost do grajenega prostora in informacij omogoča integracijo invalidov v družinsko, delovno in širše družbeno okolje. Dostopnost ni pomembna le iz vidika socialnega vključevanja, temveč je tudi predpogoj za uveljavljanje političnih in državljanskih pravic. Brez funkcionalno grajenega dostopnega okolja in dostopa do informacij je težko ali celo nemogoče uresničiti volilno pravico in pravico sodelovanja in uveljavljanja javnih zadev (43. in 44. člen Ustave Republike Slovenije). Ustava Republike Slovenije na vsaj še petih mestih določa dostopnost do grajenega okolja in informacij ter komunikacij in sicer, da ima vsakdo pravico da se prosto giblje in si izbira prebivališče (32. člen), da ima pravico do zbiranja in svobodnega združevanja z drugimi (42. člen), da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja (72. člen) in da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje (78. člen).
IZOBRAŽEVANJE

IZOBRAŽEVANJE

Paris

Izobrazba je ključna za individualen razvoj, za možnosti participacije v družbi, za vstop na trg delovne sile in za razvoj osebnega potenciala, zato je nujno, da je izobraževanje enakopravna pravica vseh. Otroci in odrasli z invalidnostmi morajo imeti možnost enakega dostopa do izobraževanja, možnost izobraževanja v okviru posebnega ali rednega programa, v vključujočem okolju, in možnost izbire pri odločitvah o izobraževalnih potrebah in željah posameznika skupaj z njegovo družino.

Država mora zagotoviti, da bodo organi, ki so pristojni za splošno izobraževanje, odgovorni tudi za izobraževanje invalidov v integriranih okoljih, kar pomeni, da je potrebno zagotavljati tudi informacijske in druge strokovne službe, ki bodo ustrezno dostopne in strokovne v zadovoljevanju potreb ljudi z različnimi posebnimi potrebami. Nujno je vključevanje staršev in invalidskih organizacij v izobraževalni proces.

Država mora imeti jasno opredeljeno politiko v zvezi zagotavljanjem pogojev za izobraževanje invalidov pri čemer so učni načrti fleksibilni in prilagodljivi za dopolnjevanje, učitelji in asistenti pa imajo možnost stalnega usposabljanja in dostopa do kakovostnih didaktičnih in drugih potrebnih materialov.

Da je izobraževanje in šolanje svobodno, ter da država zagotavlja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo, določa že slovenska ustava v 57.členu.

RELIGIJA

RELIGIJA

Invalidi morajo imeti možnost za enakopravno udeležbo v verskem življenju. V Sloveniji je izbira vere svobodna in individualna odločitev posameznika, torej tudi invalida.

VKLJUČENOST

Tudi invalidi imajo svoje ustvarjalne, umetniške in intelektualne potenciale, ki bi jih radi izkoristili. Vključenost v kulturne in druge dejavnosti, so nujne, ne le za lastno korist, temveč tudi za obogatitev svoje skupnosti.NSIOS si skupaj z članicami prizadeva, da bi invalidi imeli možnost sodelovanja in vključenosti na kulturnem in drugih področjih, v aktivnostih kot so ples, glasba, gledališče, slikarstvo in kiparstvo, kulturne prireditve, …

REKREACIJA IN ŠPORT

REKREACIJA IN ŠPORT

Šport in rekreacija tudi invalidom pomenita premik k pozitivni samopodobi posameznika, njegovi večji samozavesti in izboljšanju stikov z okoljem. Obe obliki neposredno vplivata na ohranjanje in izboljšanje zdravja, dvigujeta tekmovalnost in samokritičnost ter vplivata na psihofizično stanje posameznika.
Pomembno je, da se invalidom zagotovi, da objekti za rekreacijo in šport, plaže, stadioni in telovadnice postanejo dostopni tudi njim.

OSVEŠČANJE

V Sloveniji in tudi lokalnem okolju so invalidi še vedno pogosto soočeni z oviram in nerazumevanjem.
NSIOS zato skupaj s svojimi članicami konstantno deluje na področju osveščanju okolja v katerem invalidi živijo, da se zabrišejo stereotipna, diskriminatiorna in zastarela dojemanja invalidov, ter da se prepoznajo njihove potrebe in tako pripomore k izboljšanju stanja na tem področju.