Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) in Državni svet RS sta 27. junija 2019, ob minevanju 10-let od ratifikacije Konvencije o pravicah invalidov, v dvorani Državnega sveta pripravila posvet na temo uresničevanja človekovih pravic invalidov.

Posvet je vodil Danijel KASTELIC, državni svetnik, podpredsednik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, nagovorili pa so ga Tina HEFERLE, podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije, Breda BOŽNIK, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Borut SEVER, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije

Moderator posveta Dane Kastelic je v uvodu povedal, da je v naši državi kar nekaj organov, ki se v državi ukvarjajo tudi s pravicami invalidov, med njimi pa še vedno ni institucije, ki bi se izključno ukvarjala samo s področjem invalidskega varstva v skladu z Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov.

V nadaljevanju so udeleženci posveta prisluhnili posameznim strokovnim izvajanjem razporejenim v tri sklope.

V prvem sklopu – Človekove pravice invalidov je Jonas Ruskus, podpredsednik Odbora Združenih narodov za pravice invalidov (video nagovor) predstavil pomembnost človekovih pravic invalidov, dr. Vito Flaker s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani je predstavil pogled na pravico do odločanja in pravico do življenja v skupnosti, mag. Cveto Uršič, član prvega Odbora Združenih narodov za pravice invalidov je predstavil implementacijo konvencije skupaj z ugotovitvami Odbora ZN za pravice invalidov, Tanja Dular iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je predstavila področno zakonodajo.

V drugem sklopu – Uresničevanje človekovih pravic invalidov skozi programe invalidskih organizacij, je dr. Simona Gerenčer Pegan predstavila vlogo invalidskih organizacij pri razvoju na človekovih pravicah temelječega modela invalidnosti in Mednarodne konvencije o pravicah invalidov. Zagotavljanje človekovih pravic invalidov v praksi prek programov invalidskih organizacij (primeri dobre prakse) so predstavili: predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič, direktorica Sožitja – Zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Mateja de Reya in strokovni delavec pri Društvu distrofikov Slovenije Iztok Mrak, glavni tajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Goran Kustura pa je predstavil  zagotavljanje človekovih pravic prek zastopanja skupnih interesov.

V tretjem sklopu – Zagotavljanje sistemske podpore za uresničevanje človekovih pravic invalidov je mag. Mateja Toman predstavila normativne podlage za uresničevanje človekovih pravic invalidov, Štefan Kušar je govoril o zagotavljanju potrebnih virov ob predstavitvi različnih možnosti za razvoj področja, o spremljanju in nadzoru uresničevanja človekovih pravic invalidov pa je spregovoril Ivo Jakovljevič, podpredsednik Sveta za invalide RS.

Referatom in živahni razpravi so sledili zaključki posveta, v katerih so izpostavili predvsem:

– Stanje na področju uresničevanju človekovih pravic invalidov se na posameznih področjih sicer izboljšuje, še vedno pa izostaja uresničevanje na vrsti področij vezanih predvsem na dostopnost transporta in informacij, samostojno življenje in vključevanje v skupnost, enakost pred zakonom in mnogih drugih. Potrebni so nadaljnji ukrepi in razvoj pri čemer je potrebno slediti zavezujočim priporočilom odbora za pravice invalidov ZN;
– Nujnost ureditve pravne subjektivitete za NSIOS, ki opravlja svoje naloge na podlagi Zakona o invalidskih organizacijah in je pripravil senčno poročilo slovenske civilne družbe o izvajanju Konvencije ZN o pravicah invalidov;
– Nujnost vzpostavitve Sveta za invalide kot neodvisnega telesa za spremljanje izvajanja Konvencije, ki ga terja 33. člen Konvencije o pravicah invalidov in ki je med ključnimi priporočili Odbora ZN za pravice invalidov v Zaključnih ugotovitvah;
– Nujnost stabilnega in trajnostnega financiranja programov invalidskih organizacij, ki so nepogrešljivi za uresničevanje človekovih pravic a so postali zaradi krčenja finančnih virov ogroženi. Potrebno je zagotoviti primerna sredstva ob polni vključenosti invalidov v vse postopke.

Republika Slovenija mora ob sodelovanju reprezentativnih predstavnikov invalidov pripraviti strategijo invalidskega varstva.

Prisotni so se tudi strinjali, da Zaključne ugotovitve Odbora ZN za pravice invalidov kljub kritičnosti predstavljajo realno bilanco stanja uresničevanja človekovih pravic invalidov in da so priporočila Odbora za državo obvezujoča ter morajo biti uresničena čimprej, o njihovem uresničenju pa mora naša država podati poročilo odboru za pravice invalidov ZN do leta 2022.

 

Posvet si lahko v celoti ogledate na:

http://www.ds-rs.si/?q=novice/uresnicevanje-clovekovih-pravic-invalidov