v Nacionalnem svet invalidskih organizacij Slovenije odločno protestiramo proti odrivanju invalidov na obrobje in zanikanju identitete invalidov, kar je bilo na grob način storjeno ob sprejemu dokumenta Arhitekturna politika Slovenije »Arhitektura za ljudi«, ki ga je sprejela Vlada RS na svoji seji 31.8.2017.

 

Dokument opredeljuje ljudi z zmanjšanimi vidnimi, slišnimi in gibalnimi sposobnostmi kot  marginalce, torej kot obrobne in nepomembne (spletni Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo marginalen definira kot »obroben, postranski, nepomemben«).

 

V kontekstu prizadevanj invalidskega gibanja za odpravo vseh, tudi odnosnih ovir, s katerimi se invalidi žal še vedno pogosto srečujemo, je terminologija veliko pomembnejša, kot se utegne zdeti na prvi pogled. Povezani predsodki in stereotipi največkrat ne nastajajo na racionalni ravni, temveč so med drugim pogosto posledica komunikacije tako imenovanih avtoritet, med katere dokumenti, ki jih sprejema Vlada RS nedvomno sodijo.

 

Zato v imenu prek 118.000 slovenskih invalidov, katerih interese zastopamo v skladu z Zakonom o invalidskih organizacijah, zahtevamo popravek navedenega dokumenta, predvsem pa da se v nadaljevanju pri vašem delu in dokumentih, predvsem pa komunikacijah z javnostmi vzdržite uporabe terminologije z za invalide negativno in žaljivo konotacijo.

 

Naj dodamo, da to dejstvo prepoznava tudi ratificirana Konvencija o pravicah invalidov, ki prav zato od držav podpisnic, v nasprotju z navedenim v dokumentu, terja ukrepe za spodbujanje pozitivne podobe invalidov v javnosti., da bi bili prepoznani kot enakopravni in enakovredni državljani.

 

V vsakem primeru pa smo mnenja, da je slovenski jezik dovolj bogat, da omogoča natančno in sporočilno jasno izražanje, ki ni žaljivo in zaničujoče, ob dejstvu, da se v naši državi za navajane »ljudi z zmanjšanimi vidnimi, slišnimi in gibalnimi sposobnostmi« uporablja široko sprejeta beseda invalid, ki je kot taka umeščena tudi v slovensko Ustavo.