Večina slovenskih reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij na državni ravni, ki smo povezane v Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, smo na strokovnem posvetu 8. in 9. novembra v Izoli v skladu s 26. členom Zakona o invalidskih organizacijah usklajevale stališča do aktualnih vprašanj in tém na področju invalidskega varstva, predvsem strategij za učinkovito zastopanje interesov invalidov in invalidskih organizacij, izvajanja posebnih socialnih programov, uresničevanja konvencije o pravicah invalidov ter drugih vsebin.

Invalidske organizacije prioritetno ugotavljamo, da višina sredstev namenjena izvajanju posebnih socialnih programov za invalide, ki jih izvajajo invalidske organizacije in pomenijo uresničevanje človekovih pravic invalidov, v zadnjih letih ne zadošča za polno izvajanje najnujnejših posebnih socialnih programov, zaradi pomanjkanja vseh potrebnih sredstev predvsem pa razvojnih investicijskih sredstev pa izostaja tudi nujno potreben obseg ter kvaliteta izvajanja potrebnih socialnih programov, posledično pa tudi nadaljnji razvoj invalidskega varstva.

V nadaljevanju prisotne invalidske organizacije ugotavljamo, da se po enajstih letih od ratificiranja Konvencije o pravicah invalidov ta še vedno ne izvaja v celoti oziroma se pogosto krši. Bistvene kršitve so vezane na obveznost temeljitega posvetovanja z invalidi ter upoštevanja skupnih stališč vseh slovenskih invalidov preko NSIOS oziroma parcialnih stališč posameznih reprezentativnih invalidskih organizacij, na dostopnost fizičnega okolja, prevoza in informacij ter komunikacij, enakost in nediskriminacijo, delo in zaposlovanje, sodelovanje v političnem in javnem življenju, ozaveščanje in druge. Na navedeno je v svojih ugotovitvah opozoril tudi Odbor za pravice invalidov ZN, ki je v letu 2018 obravnaval izvajanje konvencije v Republiki Sloveniji in ob tem izdal za našo državo zavezujoča priporočila, ki morajo biti uresničena do leta 2022.

Na strokovnem posvetu smo invalidske organizacije ob tem predstavile najbolj perečo in aktualno problematiko s področja invalidskega varstva v Republiki Sloveniji in konkretne težave s katerimi se soočajo slovenski invalidi v vsakdanjem življenju. Na podlagi predstavljenega smo

oblikovali prioritete nalog na področju invalidskega varstva v Republiki Sloveniji za leto 2020, ki jih bomo predstavili pristojnim ministrstvom ter drugim deležnikom in bodo izhodišča za naše delo v prihodnjem obdobju. Med prioritetami je oblikovanje zakonskih in drugih rešitev vezanih na šibko socialno stanje slovenskih invalidov, ki so pogosto pod pragom revščine.

Predlagali bomo spremembe pokojninsko invalidske zakonodaje, ukinitev obdavčitve invalidskih prejemkov in usklajevanje le teh z rastjo življenjskih stroškov. Nemudoma je potrebno tudi pristopiti k izvajanju ukrepov za zagotavljanje podpornih storitev v skladu z Zakonom o socialnem vključevanju in Konvencijo o pravicah invalidov za omogočanje samostojnega življenja in vključevanja v skupnost.

Zagotoviti je potrebno dostopnost na vseh področjih, pri čemer je potrebno zagotoviti za to potrebne ustrezne trajne vire financiranja, sistemski razvoj slovenskega znakovnega jezika, kakor tudi razvoj drugih potrebnih tehnologij za dostopnost informacij v slovenskem jeziku vključno v prilagojenih oblikah za senzorne invalide, pristopiti pa je potrebno tudi k pripravi predpisov, ki bodo prenesli zahteve Evropskega akta o dostopnosti v slovenski pravni red. Uveljaviti je potrebno tudi določbe Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki določajo dostopnost javnega prevoza.

Vsem invalidom, vključno z osebami z motnjami v duševnem razvoju, je potrebno zagotoviti enakopravno uresničevanje volilne pravice, ob tem, da morajo biti volilni postopki, sredstva in gradivo ustrezni, dostopni, lahko razumljivi in uporabni.

Nadgraditi je potrebno zakonodajo na področju izobraževanja in šolstva, potrebne pa so tudi spremembe in razvoj na področju zdravstvenega varstva invalidov.

Nujno je potrebno zagotoviti nadaljnje izvajanja posebnih socialnih programov, potrebnih za uresničevanje človekovih pravic invalidov in razvijanje novih, kakor tudi zagotoviti potrebno profesionalizacijo in strokoven razvoj potrebnega kadra, ob zagotavljanju stabilnih obstoječih virov, kakor tudi iskanju novih.

Predvsem pa mora država aktivneje in bolj ambiciozno pristopiti k nadaljnjemu uresničevanju in implementaciji Konvencije o pravicah invalidov, zlasti na področjih, ki jih je izpostavil tudi Odbor za pravice invalidov ZN, pri čemer je nemudoma potrebno ustanoviti neodvisno telo za nadzor spremljanja izvajanja konvencije.

In nenazadnje, na vseh področjih je potrebno polno uveljavljanje načela »nič o invalidih brez invalidov« in invalide vključiti v vse postopke odločanja, ki se jih tičejo ter v največji meri upoštevati njihova stališče in predloge predvsem pri pripravi predpisov. V vsakem drugem primeru je zgoraj navedeno načelo mrtva črka na papirju.

 

“NIČ O INVALIDIH BREZ INVALIDOV!”

 

Na strokovnem posvetu invalidskih organizacij 2019 so bili prisotni predstavniki sledečih organizacij:

  1. Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije
  2. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
  3. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
  4. Društvo distrofikov Slovenije
  5. Zveza paraplegikov Slovenije
  6. Združenje multiple skleroze Slovenije
  7. Zveza Sožitje – zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije
  8. Zveza delovnih invalidov Slovenije
  9. Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije
  10. Zveza društev vojnih invalidov Slovenije
  11. Zveza za šport invalidov Slovenije
  12. Društvo revmatikov Slovenije
  13. Združenje Invalidov – Forum Slovenije
  14. Društvo paralitikov Slovenije
  15. Društvo študentov invalidov Slovenije
  16. Društvo VIZIJA
  17. Sklad SILVA
  18. Društvo VITA
  19. Društvo KVČB
  20. Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN
  21. Združenje vojnih invalidov in svojcev padlih 1991
  22. Društvo amputirancev Slovenije