V petek 17.2 je Državni zor RS z 70 glasovi ZA izglasoval Zakon o osebni asistenci, ki ga je vložila poslanska skupina Nove Slovenije. Zakon je podoben predlogom iz leta 2010 in kasnejšim, vendar prinaša nekatere spremembe, ki se nanašajo na pomanjkljivosti, izpostavljene v stališču Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije do lanskega predloga zakona.
Predlog ohranja prag upravičencev 18-65 let in najmanj 30 ur tedensko, vendar v 8. členu uvaja komunikacijski dodatek, ki gluhim, slepim ali gluhoslepim uporabnikom, omogoča da se jim lahko odobri osebna asistenca v obsegu 30 ur na teden ne glede na starostno omejitev, oziroma denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, ki je določen v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pravica do osebne asistence se izključuje s celodnevnim institucionalnim varstvom, družinskim pomočnikom in dolgotrajno bolnišnično obravnavo, ne izključuje pa se s storitvijo pomoči na domu po zakonu, ki ureja socialno varstvo. V tem primeru se število ur osebne asistence ustrezno zmanjša.
O pravici do osebne asistence odloča center za socialno delo, ki na podlagi izvedenskega mnenja izda ustrezno odločbo, pritožbeni organ je MDDSZ.
Predlog predvideva, da se sredstva za osebno asistenco zagotovijo iz proračuna.
Predlog predvideva začetek veljavnosti zakona 1.1.2019, ko se iztečejo pogodbe invalidskih organizacij z MDDSZ.