Ali bi lahko nova zakonodaja EU o pripravništvu podprla mlade invalide?
Marca je Evropska komisija predlagala zakon za izboljšanje kakovosti pripravništev. Predlagana direktiva vzbuja upanje za številne mlade v Evropi, ki so izkusili, kako lahko programi pripravništva koristijo za mlade, ki šele prihajajo na trg dela. Mladi invalidi so še posebej ogroženi zaradi nizke stopnje zaposlenosti: le 47,4 % (od celotnega prebivalstva med invalidi je v Evropi zaposlenih le 51,3 % invalidov v primerjavi s 75,6 % neinvalidov). Za mlade invalidke in mlade, ki potrebujejo več asistence je dostop do zaposlitve še težji.
Pripravništva predstavljajo posebne ovire
Mladi invalidi se pri pripravništvu soočajo z več ovirami.
Nekatere so vključevale splošne ovire, s katerimi se invalidi srečujejo pri vstopu na trg dela:
- Diskriminacija in napačne predstave o sposobnosti osebe, da opravlja določeno vlogo.
- Neskladje med znanji in spretnostmi, pridobljenimi med izobraževanjem, in tistimi, ki jih zahteva sedanji trg dela.
- Vprašanja glede izgube invalidnine, ko invalidna oseba začne delati.
Druge ovire so bolj specifične za pripravništva:
Starostne omejitve
Za programe pripravništva je običajno, da je za kandidate določena starostna omejitev ali da so mlajši kandidati bolj obetavni. Za mnoge mlade invalide to predstavlja težavo, saj se soočajo z zamudami pri dokončanju izobraževanja in prehodu na trg dela. Najpogosteje je to zaradi pomanjkanja razpoložljivosti in dostopnosti potrebnih učnih virov, zaradi česar je postopek težji za izvajanje. V drugih primerih nekateri pogoji zahtevajo prosti čas, izpuščanje pouka ali izpitov in poznejše okrevanje.
Težji dostop do razumne prilagoditve
Razumna prilagoditev pomeni prilagoditve delovnemu položaju, delovnim pogojem ali delovnemu okolju, da se nekomu omogoči, da svoje delo opravlja z manj ovirami.
Njegovo izvajanje je vedno zapleteno, vendar se izkaže za še posebej težko za pripravnike zaradi kratkega trajanja takšnih praks. Zato je povračilo stroškov ali podpornih tehnologij s strani države zelo redko, delodajalci pa verjetno ne bodo sami financirali prilagoditev. Pripravniki s posebnimi potrebami morajo pogosto zagotoviti lastno opremo, delati okoli nedostopnih objektov ali zamudijo priložnost zaradi vsega naštetega.
Kako lahko direktiva pomaga?
Nova direktiva pojasnjuje, da morajo imeti invalidi enake možnosti za pripravništvo kot vsi drugi. Direktiva bi zato morala zagotoviti, da države EU odpravijo zgoraj navedene ovire.
Vendar se institucije EU še vedno pogajajo o direktivi. Pozivamo jih, naj zagotovijo dve prednostni nalogi:
- Invalidi ne smejo biti kaznovani z izgubo invalidnine ali upravičenosti do drugih storitev, kadar imajo pogodbo o pripravništvu.
- Zagotoviti, da pogodbe o pripravništvu v EU ne bodo zmanjšale invalidnine ali vplivale na njen dostop do storitev.
Pričakujemo tudi, da direktiva zavezuje države članice, da delodajalcem zagotovijo finančne subvencije za kritje stroškov, povezanih z razumno prilagoditvijo med pripravništvom. To bo usklajeno s standardnimi pogodbami o zaposlitvi in povečalo udeležbo v programih pripravništva.
Pot pripravnikov invalidov, ki začenjajo svojo poklicno pot
“Pred dvema poletjema sem stažiral pri Trinity College Dublin’s Disability Service, kjer sem se osredotočil na njihov nevrodivergentni projekt. V okviru tega pripravništva sem izpopolnil veliko pomembnih veščin, vključno z vodenjem intervjujev, gradnjo delavnic, človeškimi veščinami in raziskavami. Izkušnja je bila pozitivna zaradi močnega poudarka službe na dostopnosti, ki spodbuja prijetno vzdušje. Čeprav je prišlo do občasnih nesoglasij, smo imeli tedenske sestanke, da bi obravnavali vprašanja in razumeli različne perspektive. Menim, da je služba za invalide na Trinity College Dublin resnično postavila precedens za gostovanje pripravništva, ki je tako prijazno kot dostopno in tudi s tem so skupina, ki se vedno želi izboljšati in pridobiti boljši pogled na dostopnost. ”
Ben Rowsome, član mladinskega odbora EDF in predstavnik organizacije Autism Europe, o pomenu dostopnih pripravništev
Več informacij
Haydn Hammersley, koordinatorka za socialno politiko EDF
Loredana Dicsi, koordinatorka za članstvo v EDF, notranjo komuniciranje in mlade
Avtor: EDF
Foto: Arhiv EDF