Digitalna vključenost invalidov – Ne le cilj, ampak naša odgovornost
Konferenca DIGIN: največji hibridni dogodek s področja digitalne vključenosti invalidov v Sloveniji
Dostopnost za invalide v povezavi z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo postaja vse bolj aktualna tema tako pri razvoju kot tudi pri preverjanju spletnih strani, mobilnih aplikacij, proizvodov in storitev. V zadnjem času Evropska komisija posveča temu področju zelo veliko pozornosti in je podala veliko novih zakonodajnih aktov. Prav tako Evropska komisija spodbuja države članice EU, da z različnimi dogodki promovira in ozavešča strokovno in ostalo javnost.
Digitalni vključenosti invalidov se je tako posvetila konferenca z naslovom “Digitalna vključenost v informacijski družbi – DIGIN 2023”, ki je potekala 11. oktobra 2023 na Inštitutu Jožef Stefan v okviru multikonference “Informacijska družba”. To je bila prva slovenska hibridna in hkrati dostopna strokovno-znanstvena konferenca na temo razvoj in preverjanje dostopnosti spletišč, mobilnih aplikacij, proizvodov in storitev, kakor to veleva tudi nova zakonodaja v Evropi in v Sloveniji. Konfererenca je bila namenjena osveščanju, proučevanju in predstavitvi novih načinov za uporabo podpornih tehnologij za vključevanje vseh invalidov.
Zakonodajni akti Evropske komisije
V Evropi imamo v povprečju po državah članicah EU do 30% oseb z različnimi oblikami invalidnosti, ki potrebujejo pomoč in podporo za njihovo učinkovito vključenost v družbeno, socialno in delovno okolje. Evropa se zaveda pomena njihove vključitve, zato so v veljavi različni zakonodajni akti Evropske komisije, ki so jih morale države članice EU vključiti v svojo zakonodajo. Ti so:
- Evropski akt o dostopnosti (angl. European Accessibility Act): Ta akt, sprejet leta 2019, je ključni zakonodajni akt, ki se osredotoča na izboljšanje dostopnosti proizvodov in storitev za invalide.
- Direktiva o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (angl. Web Accessibility Directive): Ta direktiva, uveljavljena leta 2016, poudarja pomen zagotavljanja dostopnih spletišč in mobilnih aplikacij za invalide.
- Direktiva o javnem naročanju (angl. Public Procurement Directive): Direktiva, sprejeta leta 2014, določa, da morajo države članice v postopkih javnega naročanja upoštevati zahteve za dostopnost izdelkov in storitev za invalide.
- Direktiva o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (angl. European Electronic Communications Code): Ta direktiva, ki je bila sprejeta leta 2018, uvaja zahteve za večjo dostopnost elektronskih komunikacijskih storitev za invalide.
- Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (angl. Audiovisual Media Services Directive): Direktiva, sprejeta leta 2018, se osredotoča na zagotavljanje dostopnosti avdiovizualnih medijskih storitev tudi za invalide.
Navedene direktive poudarjajo zavezo Evropske unije za izboljšanje življenja invalidov z zagotavljanjem enakih možnosti za vključitev v informacijsko družbo, javne storitve in druge vidike življenja. S temi zakonodajnimi akti se želi doseči večja socialna in digitalna vključenost invalidov v Evropi.
Predavanja – realizacija digitalne vključenosti in dostopnosti za invalide
Glede na zahtevnejše pogoje se tako kaže vse večja potreba po ustreznem oblikovanju za dostopnost, jasnost, razumljivost in splošno uporabnost tehnologij v smeri digitalne vključenosti. Prav tako se moramo zavedati zahtev in potreb uporabnikov, ki potrebujejo pomoč in podporo za komunikacijo in enostavnejše vključevanje v družbeno, socialno in delovno okolje. In to so tudi bile teme predavateljev, strokovnjakov na tem področju.
V uvodnih nagovorih so nastopili predstavniki ministrstev in sicer Ministrstva za digitalno preobrazbo, Ministrstva za vzgojo in izboraževanje ter Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti. Skupno jim je bilo poudarjanje pomena vključevanja informacijsko komunikacijske tehnologije in digitalnih tehnologij za izboljšanje kvalitete življenja invalidov v družbi. Omenili so tudi pomen Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki zagotavlja enak dostop invalidov do vseh področij življenja, vključno z IKT. Za predstavniki ministrstev je nastopila predsednica NSIOS, mag. Mateja Toman, ki je poudarila pomen enakih možnosti za vse in vlogo mednarodnih konvencij ter nacionalne zakonodaje pri zagotavljanju teh možnosti. Za konferenco je omenila, da predstavlja priložnost za prepoznavanje ovir in iskanje rešitev za njihovo odpravo ter spodbujanje sodelovanja in izmenjave idej. Pozvala je udeležence, naj izkoristijo to priložnost in se zahvalila vsem, ki prispevajo k izgradnji vključujočega digitalnega sveta.
Uvodnemu delu so sledila predavanja v prvi sekciji na temo uporabe avtomatske razpoznave podnapisov in izdelave podnapisov. Najbolj je izstopalo predavanje o zapiskih v živo, ki so ga predstavili sodelavci glavnega avtorka dr. Marka Bajca iz Fakultete za računalništvo, Univerze v Ljubljani. Dr. Kožuhova iz Univerze v Mariboru pa je predstavila uporabo orodja ChatGPT med študenti invalidi.
V naslednji sekciji so svoja dela predstavili strokovnjaki, praktiki na tem področju. Bojan Mord iz Hiše znakovnega jezika je predstavil svoje izkušnje pri vključevanju tolmača znakovnega jezika na televiziji, medtem ko sta člana Zavoda a11y.si predstavila splošne smernice in izkušnje pri izvedbi dostopnosti v poslovnem okolju.
V zadnji sekciji so predavatelji predstavili predvsem tekoče projekte, kot so projekt Talking Hands (slov. Govoreče roke), Planer poti in projekt Samoocenjevalnega orodja za inkluzivno izobraževanje. Društvo študentov invalidov Slovenije pa je predstavilo rešitve, kako pripraviti dostopna učna gradiva.
V zaključnem delu je bila podeljena plaketa za najboljši članek na konferenci DIGIN 2013, ki je bila podeljena članku z naslovom Online Notes – A Real-Time Speech Recognition and Machine Translation System for Slovene University Lectures, avtorjev Marko Bajec, Iztok Lebar Bajec, Tjaša Šoltes, Jernej Cvek, Jaka Čibej, Kaja Gantar, Sara Sever, Simon Krek.
Na zaključni svečani prireditvi, na kateri je bila slavnostna govornica predsednica Republike Slovenije, ga. Nataša Pirc Musar, pa je bila podeljena tudi glavna nagrada aplikaciji na temo dostopnost za invalide.
Dostopna konferenca DIGIN 2023
Na konferenci so med prvimi v Sloveniji predstavili načine in postopke za izvedbo dostopne hibridne konference, kar je vključevalo prevod v slovenski znakovni jezik, podnaslavljanje v živo, spletno podnaslavljanje v živo, prenos po videokonferenci Zoom Webinar s podnapisi, izdelava transkripta, izdelava dostopnih video posnetkov in seveda ureditev splošne fizične dostopnosti samega dogodka in ponudbe slušne zanke za uporabnike slušnih aparatov.
Organizatorji konference
Konferenca je potekala pod okriljem multikonference “Informacijska družba 2023”, ki jo je organiziral in izvedel Institut Jožef Stefan v Ljubljani. Kot so-organizatorji so sodelovali Inštitut za medijske komunikacije iz Univerze v Mariboru, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) ter Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Za zahtevno tehniško podporo je poskrbelo podjetje Proevent.
Vsebino je pripravil Evropski center virov o dostopnosti – AccessibleEU, glavni organizator konference DIGIN. Center AccessibleEU, ki je uradno začel s svojim delom 4. julija 2023, se prizadeva za spodbujanje dostopnosti, podpirati skladnost z evropsko zakonodajo o dostopnosti, olajšati izmenjavo znanja, zagotavljati usposabljanje in vire, spodbujati sodelovanje ter prispevati k raziskavam in inovacijam na področju dostopnosti. S svojimi usmeritvami, svetovanjem, ozaveščanjem, usposabljanjem in mreženjem center AccessibleEU stremi k ustvarjanju bolj vključujoče in dostopne Evrope, zagotavljajoč enak dostop in enake možnosti za vse. Nacionalni koordinator za AccessibleEU Slovenija, izr.prof.dr. Matjaž Debevc, je bil za to funkcijo predlagan s strani Nacionalnega sveta invalidskih organizacij (NSIOS).
Spletna stran: Center AccessibleEU
Skupnost stokovnjakov: Vabilo za skupnost strokovnjakov
Pripravil: Nacionalni koordinator za AccessibleEU Slovenija, izr.prof.dr. Matjaž Debevc