Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (direktiva o AVMS)

Je dosegel napredek pri dostopnosti medijev?

Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMS) sprejeta leta 2018, ustvarja evropski okvir za avdiovizualne medije, tako za tradicionalne televizijske oddaje kot tudi za platforme za video na zahtevo. Sedmi člen je še posebej pomemben za osebe s posebnimi potrebami, saj med drugim določa obveznost nenehnega in postopnega zagotavljanja dostopnosti avdiovizualnih medijskih storitev. To pomeni, da vse več televizijskih programov in avdiovizualnih vsebin vključuje podnapise za gluhe in naglušne, avdio deskripcijo, govorjene podnapise in tolmačenje v znakovni jezik.

Do septembra 2020 so morale države članice direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo. Da bi podprli ta postopek, je Evropski forum za osebe s posebnimi potrebami (EDF) razvil nabor orodij, ki dajejo priporočila o tem, kako izvajati 7. člen na ambiciozen način. Tri leta kasneje spletni webinar raziskuje:

• Kako so države članice razlagale in izvajale 7. člen?
• Katere ukrepe sprejemajo medijski regulatorji, ponudniki vsebin in platforme za video na zahtevo na področju dostopnosti medijev?
• Kakšna so stališča oseb s posebnimi potrebami?
• Kakšni so načrti Evropske komisije v prihodnjih mesecih?

Da bi obravnavali te zadeve, so bile na dogodku izvedene kratke predstavitve relevantnih deležnikov: organizacij oseb s posebnimi potrebami, Evropske komisije, medijskih regulatorjev in ponudnikov vsebin.

Dogodek je bil na voljo v mednarodnem znaku in v živo podnaslovljen v angleščini (s pomočjo programskega orodja Text-on-Top).

Sofia Karttunen iz Evropske komisije je kot prva govornica razpravljala o trenutnih evropskih pravilih o dostopnosti za osebe s posebnimi potrebami v avdiovizualnih medijskih storitvah. Revidirana direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, sprejeta leta 2018, priznava pomen dostopnosti, zlasti za posameznike z motnjami vida ali sluha, in krepi določbe o dostopnosti. Direktiva želi povečati enake konkurenčne pogoje med linearnimi in nelinearnimi storitvami ter izboljšati sodelovanje invalidov v družbenem in kulturnem življenju Unije. Države članice imajo določene obveznosti, da vsaka tri leta poročajo o tem, kaj je bilo storjeno za večjo dostopnost medijskih storitev. Direktiva predvideva tudi posebne naloge evropskih regulatorjev na tem področju. Ugotavlja, da se stopnja prenosa pravil med državami članicami razlikuje, pri čemer imajo nekatere bolj podrobne in obsežnejše ukrepe kot druge. Omenja tudi prihodnja poročila o dostopnosti iz Evropskega zakona o svobodi medijev in Evropskega avdiovizualnega observatorija.

Rebecca Parman iz Švedske, ki je predstavljala švedski regulator, je predstavila poročilo ERGA o 7.1 členu Evropske direktive, ki zavezuje zagotavljanje dostopnih avdiovizualnih medijskih storitev. Poročilo je pripravila Skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA) in prikazuje nacionalne obveznosti glede invalidnosti ter kako je mogoče razlagati ukrepe, da bi bili programi dostopni osebam s posebnimi potrebami. Poročilo temelji na odgovorih 26 nacionalnih regulativnih organov (NRO), ki so sodelovali v raziskavi, poslani sredi leta 2021. Poročilo kaže, da se ukrepi za dostopnost razlikujejo od države do države, vključno z vrsto regulativnih sistemov, ponudniki in storitve, za katere veljajo obveznosti. Poročilo navaja, da medtem ko je večina držav uvedla obveznosti glede dostopnosti za ponudnike pod njihovo jurisdikcijo, obstajajo nekatere države, ki v času poročila niso prenesle revidirane različice 7.1. člena. Delovni program ERGA bo v prihodnjih letih znova vključeval dostopnost, saj je to pomembna tema za člane ERGA. ERGA poročilo je sicer dostopno na tem URL naslovu: https://erga-online.eu/wp-content/uploads/2021/12/ERGA-SG1-2021-Report-Article-7-accessibility.pdf

Gion Linder, vodja dostopnih storitev iz Švice in vodja Evrovizijske ekspertne skupine za dostopnost je predstavil Evropsko radiodifuzno zvezo (EBU), vseevropsko združenje radiodifuznih hiš s 112 članicami in 30 pridruženimi članicami v 45 državah. V okviru EBU deluje EBU Access Services Experts Group (Evrovizijska ekspertna skupina za dostopnost), katere cilj je izmenjava izkušenj in učenje drug od drugega. Skupina je izvedla raziskavo, da bi pridobila pregled nad dostopnostjo in poudarila njen pomen kot prednost za izdajatelje televizijskih programov. Dostopnost je postala pomembna prednost za izdajatelje televizijskih programov, čeprav jo je zaradi različnih žanrov in produkcijskih procesov lahko težko izvajati.

Raziskava je razkrila, da vsi sodelujoči izdajatelji televizijskega programa ponujajo podnaslavljanje, skoraj vsi ponujajo zvočni opis in podpisane programe, druga področja, kot so lahko berljivi programi, pa so redka. Poleg tega je več kot polovica sodelujočih organizacij razvila načrt dostopnosti, ocena pa je, da je 60 % predvajanih vsebin podnaslovljenih. Govor je obravnaval tudi tehnike predvajanja podnapisov, uporabo umetne inteligence ter odstotke zvočno opisanih in podpisanih vsebin. Nazadnje je govornik poudaril, kako se dostopna vsebina prikazuje na spletu in posebne potrebe državljanov, pri čemer je velikost besedila najbolj ocenjena tema.

Opozoril je, da je eden od izzivov, s katerimi se srečujejo izdajatelji televizijskih programov, ko gre za dostopnost svojih vsebin, velikost njihovega podjetja in države. Manjši izdajatelji televizijskih programov z manj zaposlenimi morda težko dodelijo potrebna sredstva in čas za zagotavljanje storitev dostopa, zlasti v izrednih razmerah in raznolikosti programov, kot so dokumentarni filmi, šport, serije, filmi itd. Poleg tega lahko raznolikost jezikov, ki jih govorijo člani EBU prav tako predstavljajo izziv, saj vsi jeziki nimajo na voljo programov za prepoznavanje jezikov. Poleg tega vsaka zvrst programiranja zahteva drugačen produkcijski proces, kar lahko zadeve še dodatno zaplete. Na primer, podnaslavljanje je lahko dolgotrajno in drago, zaradi česar je izdajateljem televizijskih programov izziv zagotoviti storitve dostopa do vse svoje vsebine. Kljub tem izzivom je strokovna skupina EBU predana iskanju načinov, kako narediti vsebino bolj dostopno za ljudi s posebnimi potrebami.

Shanta Arul, direktorica javne politike pri Netflixu, je poudarila zavezanost podjetja k dostopnosti in inkluzivnosti vsebine in uporabniške izkušnje. Govorila je o naložbi podjetja v zvočne opise in podnapise za gluhe in naglušne v več jezikih, pa tudi o njihovih prizadevanjih za izboljšanje splošne izkušnje izdelka z izboljšano vidnostjo in združljivostjo z bralniki zaslona. Shanta Arul prav tako poudarja pomen predstavitve na zaslonu in zunaj njega, vključno z njihovimi partnerstvi za podporo izboljšane predstavitve za zaslonom in dostopnih predvajanj po vsem svetu. Na splošno je poudarila nenehna prizadevanja Netflixa, da bi bili programi bolj dostopni in vključujoči za raznoliko občinstvo.

Shanta Arul je v svojem govoru omenila, da Netflix podpira številne različne podporne tehnologije za izboljšanje navigacije in splošne izkušnje, kot so združljivost bralnika zaslona, glasovni ukazi in združljivost s številnimi napravami. Omenila je tudi, da je Netflix svoje nastavitve napisov prilagodil glede na velikost, pisavo in barve ter jih dal na voljo v različnih napravah, vključno z nedavno na TV napravi.

Netflix podpira več kot 20 jezikov, vsi filmi in serije v lasti Netflixa pa podpirajo podnapise za gluhe in naglušne ter zvočni opis za proizvedeni jezik. Zavezani so povečanju razpoložljivih jezikovnih možnosti in razširitvi jezikovnih sredstev onkraj izvirnega jezika. Njihov cilj je omogočiti članu, ki je v tuji državi, ogled vsebine Netflix v jeziku po lastni izbiri, vključno z zvočnim opisom. Razširili so se že na jezike, kot so španščina, nemščina, francoščina, angleščina, madžarščina, češčina, poljščina, portugalščina, indonezijščina, korejščina, tajščina, japonščina in hindijščina.

Omenila je komplet orodij za vključevanje in dostopnost, ki ga je pripravil FWD-Doc in je dostopen na naslednjem URL naslovu: https://www.fwd-doc.org/toolkit

Antoine Fobe, predstavnik Evropske zveze slepih je poudaril, da ljudje z okvaro vida uživajo v televiziji, vendar je njihova dostopnost do nje otežena brez zvočnega opisa ali sinhronizacije z zvočnimi podnapisi. Pozdravljajo znaten napredek, ki ga je prinesel premik od nezavezujočih pristopov k pravnemu zagotavljanju stalnih in postopnih izboljšav, vključno s poročanjem in obravnavanjem pritožb. Opozarja pa na nekatere pomanjkljivosti direktive. Prvič, direktiva ne priznava, da se invalidom lahko zagotovi komunikacija v sili ali pri nesrečah na dostopen način. Drugič, platforme za izmenjavo videoposnetkov, kot so YouTube, Facebook, Twitter in Instagram, ter samostojni deli časopisov in spletnih mest z avdiovizualno vsebino niso dostopni v skladu s sedanjo direktivo, kar pušča vrzel. Tretjič, direktiva ne odraža obveznosti držav članic v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, da se posvetujejo z organizacijami invalidov za prenos v nacionalno zakonodajo. Četrtič, direktiva ne določa, kako in koliko naj bi ponudniki zagotavljali napredek. Poudarja razlike med državami članicami pri določanju minimalnih ravni storitev radiodifuzije, ki bi morale biti na voljo invalidom, pri čemer nekatere države članice ne določajo nobenih značilnosti za doseganje večje dostopnosti. Izraža zaskrbljenost zaradi širših posledic poročila ERGA, zlasti izključitve platform za video na zahtevo in programov v drugih jezikih ter pomanjkanja regulativnih sistemov v nekaterih državah.

Lidia Best, predsednica Evropskega združenja naglušnih oseb (EFHOH) je povzela pomanjkljivo posvetovanje z invalidi pri izvajanju direktiv o dostopnosti. Poudarila je pomen tehtnih posvetovanj in potrebo po indikatorjih in standardih za zagotavljanje dostopnosti. Lidia Best je omenila tudi vprašanje podnaslavljanja in pomen berljivosti za vse z izgubo sluha, zlasti v času pandemije COVID-19. Poudarila je tudi nujnost neposrednega vključevanja uporabnikov v razprave o dostopnosti ter pomen ločevanja podatkov za predposneto in živo podnaslavljanje. Prav tako se zahvaljuje Evropski radiodifuzni zvezi za izvedbo raziskave, vendar poudarja pomen neposrednega vključevanja uporabnikov v razprave na nacionalni ravni, da se zagotovi izpolnitev namena direktiv o dostopnosti.

Daniel Casas iz Evropskega foruma za osebe s posebnimi potrebami (EDF)  je izpostavil nekaj pomislekov glede izvajanja zakonodaje v zvezi z invalidnostjo v direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah. Predlagal je, da bi morala Komisija zagotoviti, da države članice razumejo ukrepe in da je napredek dosežen z jasnimi časovnimi okviri. Poudaril je tudi pomen napredka pri vseh dostopnih storitvah, kot so podnapisi za gluhe in naglušne, zvočni opis, znakovni jezik in govorjeni podnapisi. Daniel Casas je opozoril, da ne gre le za vzpostavitev storitev dostopa, ampak za zagotavljanje, da izpolnjujejo standarde kakovosti. Predlagal je, da bi storitve dostopa lahko zagotavljale smernice javnim upravam in državam, začenši z dostopnostjo. Meni, da bi bilo koristno pripraviti poročilo o ukrepih, sprejetih na nacionalni ravni, in poudaril pomen upoštevanja interakcije med Zakonom o invalidnosti in Direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah. Nazadnje je predlagal, da bi lahko novi Evropski center za vire za dostopnost (AccessibleEU) združil vse deležnike.

• ppt PREDSTAVITVE

Pripravil: dr. Matjaž Debevc