DZ podprl izenačevanje pravice do invalidnine in odpravo krivic slepim otrokom

Državni zbor je potrdil predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (86 za, 3 proti), ki izenačuje pravico do prejemanja invalidnine tudi za osebe, pri katerih je do invalidnosti prišlo zaradi poškodbe zunaj dela. Zakon, ki odpravlja krivice slepim in slabovidnim otrokom, je dobil pa soglasno podporo (86 za).

Predlog za prvi zakon je vložil Državni svet in je v veliki meri posledica prizadevanj državnega svetnika Daneta Kastelica in NSIOS. Odpravlja diskriminacijo pri upravičenosti do prejemanja invalidnin. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je namreč uvedel rešitev, kjer so bili do nadomestila upravičeni le zavarovanci s telesno okvaro, ki je nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ne pa tudi invalidi, pri katerih je do invalidnosti prišlo zaradi poškodbe zunaj dela. Zakonodajalec bi moral to urediti v področni zakonodaji, vendar do tega v osmih letih ni prišlo.

Poslanske skupine so predlog podprle kljub stališču vlade, da ne gre za celovito rešitev, z argumentom, da se celovita rešitev ne obeta prav kmalu, predlog pa odpravlja krivice za vsaj del invalidov. Hkrati so poslanske skupine MDDSZ pozvale k pripravi celovite rešitve.

Drugi zakon je vladni in vzpostavlja enakost med posamezniki, ki so v določenem obdobju prejemali dodatek za nego otroka, in posamezniki, ki so prejemali dodatek za pomoč in postrežbo.

Gre za problem, ki je bil v zadnjih letih precej izpostavljan tudi v medijih in s strani ZDSSS, NSIOS in Varuha. S spremembo zakona se tudi slepim osebam, ki med letoma 2003 in 2016 niso prejemale dodatka za pomoč in postrežbo, ker so se starši odločili zanje uveljavljati dodatek za nego otroka, izplača neizplačan dodatek za pomoč in postrežbo, če so zanj izpolnjevale pogoje.

Višina zneska, ki se prizna za vsak mesec, ko je oseba izpolnjevala pogoje, znaša 300 evrov. Več poslanskih skupin je opozorilo na nedopustnost, da je do takšnih krivic sploh prišlo. Bile so posledica nepravilne interpretacije zakonodaje iz leta 2002, da gre pri dodatkih za izbiro. Višje delovno in socialno sodišče je leta 2012 odločilo, da je takšna interpretacija nezakonita, kljub temu pa je ministrstvo to prakso nadaljevalo in situacijo začelo reševati šele leta 2015.