Mednarodni dan brajice

Brajica je sistem dvignjenih pik, ki ga lahko s prsti berejo slepi ali slabovidni. Posameznikom, ki tiska ne morejo videti, omogoča branje in pisanje ter tako predstavlja bistveno orodje za dostop do informacij in komunikacijo z drugimi. Poimenovana je po Luisu Braillu, ki je brajico dodela v začetku 19. stoletja in spremenil življenje slepih in slabovidnih.

Kljub njeni pomembnosti pa je brajica pogosto spregledana in finančno podhranjena, zato obstaja nevarnost, da bi se v prihodnosti izgubila in opustila. Zato je ključnega pomena, da prepoznamo pomembnost brajice za slepe in si prizadevamo, da bi jo ohranili in razvili za prihodnost.

Pomembnost brajice se kaže na področju izobraževanja in zaposlovanja. Brez brajice bi bili slepi močno omejeni pri dostopu do pisnih gradiv in opravljanja šolskih in drugih nalog. Brajica jim omogoča, da v celoti sodelujejo v izobraževalnem procesu in dosežejo svoje akademske cilje. Posledično pa je brajica kritični dejavnik pri njihovi sposobnosti, da si zagotovijo zaposlitev. Na primer, slepa oseba, ki obvlada brajico, ima prednost pred slepo osebo, ki je ne obvlada, v smislu, da lahko bere in piše neodvisno ter opravlja naloge povezane z delovnim mestom.

Poleg svoje praktične uporabe, igra brajica tudi ključno vlogo v čustvenem in psihološkem počutju slepih. Omogoča jim občutek nadzora in neodvisnosti ter pomaga odpravljati izolacijo, s katero se mnogi slepi in slabovidni soočajo. Prav tako jim omogoča, da so povezani z drugimi skozi branje in pisanje, da sodelujejo v dejavnostih, ki so velikokrat sprejete kot samoumevne – kot so branje knjig, pisanje pisem, sporočil, spremljanje informacij na svetovnem spletu, igranje glasbe, učenje matematike, idr..

Kljub jasnemu pomenu brajice, pa je pogosto spregledana in se njeni uporabi ter razvoju namenja premalo sredstev. Mnoge šole, ki na podlagi odločb inkluzivnega šolstva sprejemajo otroke z okvaro vida (takšnih otrok je bilo v letu 2022 preko 360), ne posvečajo zadostne pozornosti poučevanju brajice. Posledično številni slepi niso usposobljeni na zadostni ravni. To ima lahko resne posledice za njihovo izobraževanje in poklicne možnosti, kot tudi njihovo splošno kakovost življenja.

Obstaja tudi tveganje, da bo brajica v prihodnosti opuščena ali pozabljena, saj bodo novejše tehnologije, kot so avdio knjige in programska oprema za pretvorbo besedila v govor, postale bolj razširjene. Zagotovo so naštete tehnologije lahko koristne, ne morejo pa biti nadomestek za brajico in ne morejo v celoti nadomestiti taktilnih in kognitivnih prednosti branja in pisanja s prsti. Zato je pomembno, da še naprej podpiramo in vlagamo v brajico in si prizadevamo, da ostane izvedljiva in dostopna možnost za slepe.

Tako je pomembnega pomena zavzemanje za vključitev brajice v izobraževalna in zaposlitvena okolja. To lahko vključuje zagotavljanje materialov ter opreme za pisanje in branje brajice, najem usposobljenih učiteljev in strokovnjakov za brajico, spodbujanje pomena brajice za oblikovalce politik in širšo javnost, idr.. Prav tako je pomembno, da se finančno in drugače podpre organizacije, ki si prizadevajo za spodbujanje in ohranjanje brajice – kot so Center IRIS, Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne ter Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ter vključenih Medobčinskih društev slepih in slabovidnih.

Če povzamemo, brajica je bistveno orodje za slepe, ki jim omogoča dostop do informacij, komunikacijo z drugimi ter v celostno sodelovanje v družbi. Pomembno je, da družba prepozna in podpira potrebe slepih z vlaganjem v izobraževanje in vire v brajici ter se zavzema za vključitev brajice v izobraževalnih in zaposlitvenih okoljih. S tem lahko pomagamo zagotoviti, da se brajica ohranja in razvije za prihodnost ter da imajo vsi ljudje, ne glede na njihovo vizijo, možnost, da dosežejo svoj polni potencial.

Štefan Kušar

Glavni tajnik ZDSSS