Obravnava predloga zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI)

S predlaganim Zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) se ureja obveznosti ponudnikov proizvodov in storitev, da le-te ustrezno prilagodijo invalidom, pri čemer se nanaša na le  določene proizvode (računalniki, terminali, e-bralniki..) in določene storitve (telekomunikacije, delno prevozi, spletne strani, bančne storitve…).

Obveznost zagotavljanja dostopa do proizvodov in storitev določajo že veljavni predpisi, kot sta Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) in Zakon o varstvu pred diskriminacijo, zato se pojavlja nekaj dilem, in sicer:

• Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) že sedaj ureja obveznost zagotavljanja dostopnosti do proizvodov in storitev, pri čemer nima izjem, kot jih ima ZDPSI, za katere obveze ne bi veljale. ZIMI predvideva sprejem posebnega pravilnika, ki bi zahteve po skladnosti podrobneje uredil, a ta še vedno ni bil sprejet, čeprav je rok za sprejem že potekel v 2011. ZDPSI sedaj uvaja ponovno obveznost po prilagajanju proizvodov in storitev, a samo za nekatere storitve in proizvode. Uvaja torej ožje obveznosti kot ZIMI, a pri tem ZIMI ne razveljavi, kar pomeni, da bi to materijo različno urejala dva zakona. Zato bi bilo potrebno razmerje med zakoni, ki naslavljajo področje dostopnosti, urediti, na način, da sprejetje ZDPSI ne bi imelo negativne učinke na izpolnjevanje zavez, ki jih določa ZIMI.
• Prav tako ZIMI določa roke, v katerih morajo ponudniki zagotoviti dostopnost proizvodov in storitev, vključno z javnim prevozom in dostopnostjo zgradb. Ugotovimo lahko, da je večina rokov že potekla, vendar zaveze niso izpolnjene (dostopnost blaga in storitev do decembra 2015, dostopnost avtobusnega prevoza do decembra 2020) ali se bo iztekla do konca 2025 (železniški potniški promet, dostopnost zgradb). ZDPSI sedaj prinaša nove roke za izpolnitev zavez za nekatere storitve in proizvode, kar je v nasprotju z ZIMI in ponovno odmika uresničevanje zavez ponudnikov.
• Nadalje ZDPSI uvaja izjeme, npr. da obveznosti prilagoditve ne veljajo za mikropodjetja (to je 93% vseh podjetij!), medtem ko ZIMI takšne izjeme nima, zato je ZDPSI za invalide tudi s tega vidika manj ugoden.
• Imata pa tako ZIMI kot ZDPSI podobno izjemo – da prilagoditev proizvoda ali storitve ni potrebna, če to pomeni nesorazmerno breme za ponudnika, pri čemer ZIMI določa okvirne kriterije, kako se to presoja, ZDPSI pa ne, zato je nejasno, kako se bo to presojalo.
• V skladu z zahtevo Direktive, da je potrebno pravno sredstva po tem zakonu zagotoviti tudi organizacijam potrošnikov predlagamo, da bi lahko v postopkih presoje skladnosti in v postopkih nadzora sodelovale tudi nevladne organizacije, ki imajo status delovanja v javnem interesu na področju invalidskega varstva ali na področju varstva potrošnikov. V postopkih nadzora bi lahko sodelovale pod dodatnim pogojem, da imajo soglasje pritožnika – to je posameznika, ki mu je bila pravica do dostopa kršena. S tem bi lahko pripomogli, da bi se zaveze učinkoviteje udejanjile v praksi.

Čeprav je evropska direktiva o dostopnosti rezultat kompromisov med sodelujočimi državami in je prinesla manj zavez na področju zagotavljanja zavez, kot bi si jih želeli, pa seveda pričakujemo, da bo njen prenos v slovensko zakonodajo prispeval k višjemu nivoju uresničevanja pravic invalidov. Zato pričakujemo, da bodo zaveze, ki jih bo določal ZDPSI, jasno opredelile obveznosti ponudnikov in ne bodo negativno vplivale na uresničevanje pravic invalidov, ki jih določata ZIMI in Zakon o varstvu pred diskriminacijo.

mag. Mateja Toman