Poročilo posvetovalnega telesa – Zakon o dolgotrajni oskrbi

Dne 24.3.2023 ob 9.00 sta se predstavnici NSIOS, Nataša Mauko Zimšek in Vlasta Hojan udeležili seje posvetovalnega telesa Ministrstva za solidarno prihodnost -MPS za dolgotrajno oskrbo. Prisotne je pozdravil minister Simon Maljevac in predal odgovornost za nadaljnje delo za izpeljavo sprememb v Zakona o dolgotrajni oskrbi -osnutek, državnemu sekretarju Ministrstva za solidarno prihodnost, Luki Omladiču.

Državni sekretar je predstavil osnovna izhodišča – vizijo Zakona o dolgotrajni oskrbi-osnutek – ZDOska:

• oskrba je po meri človeka, uresničljive pravice,
• nastaviti zametke za večje spremembe,
• enotna vstopna točka,
• razširitev storitev v skupnosti – na domu,
• dvig kakovosti oskrbe v Domovih za starejše osebe – DSO,
• zagotavljanje kompetentnih kadrov,
• digitalizacija dolgotrajne oskrbe.

Izpostavil je, da bo Zakon o dolgotrajni oskrbi začel veljati 1. 1. 2024 in se bo realiziral v več fazah:

• v letu 2023 se bo uredilo področje Oskrbovalca družinskega člana in organiziralo delovanje skupne vstopne točke, ki bi naj bila na Centrih za socialno delo;
• v letu 2024 se predvideva vzpostavitev sistema formalizacija.
• v letu 2025 se načrtuje ureditev področja v Domovih za starejše osebe, ureditev sistema v institucijah in denarni prejemek.

Več udeležencev je izpostavilo, da ni pripravljenih izhodišč kdo, v kakšni meri, v kakšni obliki se bo zakon izvajal, da bi lahko dali konkretne pripombe. Tudi predstavnica Ministrstva za solidarno prihodnost je povedala, da je največ pripomb prišlo na splošne pogoje in o oskrbovalcih na domu. Pri oskrbovalcih družinskega člana, se predvideva povišanje dohodka in možnost odsotnosti. Zakon ne predvideva zaznamb na premoženje ali delež pri dediščini po smrti upravičenca oskrbe.

Izpostavljeno je bilo nedorečeno financiranje, vendar je dr. Ramovš predlagal, da naj se o tem odloča vlada, ki bi lahko zagotovila 1,75 BDP za dolgotrajno oskrbo, mi pa se moramo posvetiti strokovnemu delu, zagotavljanju kadra in mreži izvajalcev.

Darinka Klemenc iz Srebrne niti je izpostavila terminologijo poimenovanja starejših, priporočilo je, da se uporabi termin starejši.

Eva Čretnik Skupnost centrov za socialno delo-SCSD je izpostavila, da se še vedno ni podalo smernic za vzpostavljanje vstopne točke, če bo leta na Centrih za socialno delo CSD-jih.

Prisotni so opozorili, da še vedno niso razmejene pravice Obveznega Zdravstvenega Zavarovanja in medicinske pravice ki bodo v storitvah dolgotrajne oskrbe.

Spomenka Valušnik iz društva Vesele nogice je opozorila, da naj zakon ne ukinja družinskega pomočnika po ZSV, saj oskrba oseb z duševno motnjo in trajno invalidnostjo ni enaka kot za starejše in da predlagane storitve dolgotrajne oskrbe, v maksimalnem številu ur 110 ur/mesec, kar je na podlagi direktnega vprašanja izpostavljenega YHD, sekretar Luka Omladič, tudi potrdil, absolutno ne pokrivajo dolgotrajno oskrbo za osebe z motnjami v duševnem razvoju.

Predstavniki socialnih zavodov so opozorili, da zakon ne predvideva zavezancev za plačilo storitev.

Predstavniki ministrstva po poudarili, da je financiranje ključna zadeva in da se zavzemajo, da bo do leta 2025 sprejet sistemski zakon o financiranju dolgotrajne oskrbe. Kratkoročni izračuni pa morajo biti narejeni hitro, saj je rebalans proračuna že v aprilu.

Državni sekretar je potrdil, da javni zavodi, ki izvajajo socialno storitev Pomoč na domu, ostanejo organizirani kot so pod  Zakon o socialnem varstvu, prenovil se bo samo Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev.

Kot predstavnici NSIOS sva izpostavili oz. opozorili na dilemo, da se lahko zgodi, da bodo slepi, slabovidni in gluhoslepi izpadli kot upravičenci iz sistema dolgotrajne oskrbe, da slepe in slabovidne skrbi izguba DPP in da naj imajo v mislih, da bodo v dolgotrajno oskrbo vključeni tudi invalidi mlajši od 65 let, ki imajo drugačne potrebe kot starejši in zato potrebujejo drugačne storitve. Pripombe so si zabeležili in bodo nanje pozorni.

Od vas bi želeli informacije, koliko bi po vaših ocenah znašalo sprejemljivo število ur storitev na mesec in kakšne storitve bi potrebovali?

Obljubljen je tudi uradni zapisnik s strani Ministrstva za solidarno prihodnost.

Pripravili:

Nataša Mauko Zimšek in Vlasta Hojan