EnglishPosvet »Ureditev statusa in pravic oseb z gluhoslepoto«
Državni svet RS in Združenje gluhoslepih Slovenije Dlan sta 27.9.2022 organizirala posvet, poimenovan »Ureditev statusa in pravic oseb z gluhoslepoto«. Posvet je bil priložnost za podkrepitev dosedanjih prizadevanj in umestitev nadaljnih korakov na poti do ureditve statusa in pravic oseb z gluhoslepoto. Zgodovinski dogodek na tej poti je zagotovo vpis jezika gluhoslepih v Ustavo RS junija 2021, s čimer je gluhoslepota prepoznana kot samostojna invalidnost, ljudjem z gluhoslepoto pa se priznavata njihov lastni jezik in kultura.
Jezik, ki ga posameznik razume in uporablja je ključno orodje komunikacije, ki je najpomembnejši proces socialne interakcije. Komunikacija je povezana s potrebo po stikih z drugimi člani skupnosti, to pa je osnovna potreba, ki je prirojena vsem ljudem in izhaja iz samega evolucijskega bistva človeka kot socialnega bitja. Zato onemogočanje neoviranega sporazumevanja, oteževanje dostopa do informacij, ki se pretakajo med člani skupnosti, neposredno povzroča družbeno izključevanje in je grob poseg v temeljne človekove pravice.
Osebam, ki nimajo ustreznih pogojev za učinkovito sporazumevanje, je namreč onemogočeno prevzemanje vpliva nad svojim položajem v skupnosti in s tem nad avtonomnim odločanjem o svojem življenju.
Za izpolnitev v ustavi zapisane norme mora biti sprejet ustrezen zakon, s katerim bodo osebam z gluhoslepooto zagotovljene temeljne pravice do rabe jezika in izražanja, pravica do individualne podpore in pomoči, pravica do storitev tolmača, do ureditve statusa in podobno.
Aprila bomo obeležili že 15 let od slovenske ratifikacije Konvencije ZN o pravicah invalidov. Ugotovimo lahko, da se je položaj invalidov v tem času na splošno izboljšal, a vrzel med deklariranimi in dejansko zagotovljenimi pravicami je še vedno velika. Slovenijo v kratkem čaka priprava novega obdobnega poročila o uresničevanju Konvencije. Ob tej priložnosti bo Nacionalni svet invalidskih organizacij pripravil svoje senčno poročilo, uresničevanje obvez iz konvencije pa spremlja tudi Svet za invalide RS.
Vloga invalidskih organizacij seveda ni le spremljanje izpolnjevanja zavez, ampak z izvajanjem svojih programov pomembno dopolnjujejo storitve države na področju zagotavljanja enakih možnosti in temeljnih pravic invalidov. S svojimi kompetencami lahko hkrati proaktivno sodelujejo z državnimi in strokovnimi institucijami pri oblikovanju najprimernejših rešitev, s katerimi bomo premostili razkorak med zapisanimi in uresničenimi pravicami, kot to pritiče družbi v 21. stoletju.
Ob pripravi zakonskega predloga se vedno srečamo tudi z vprašanjem: ali ima predlagani zakon posledice za proračun in v kakšnem obsegu. Tudi pri pripravi aktov, ki so namenjeni uresničevanju človekovih pravic, je tako. Če merimo pravice zgolj z vidika denarja, se vprašamo, ali si bomo lahko privoščili njihovo uresničevanje. Morda pa bi se morali vprašati drugače: Ali si lahko kot država, ki se v svoji ustavi deklarira kot pravna in socialna, privoščimo, da temeljnih človekovih pravic ne uresničimo?
mag. Mateja Toman
Foto: Arhiv NSIOS
