Številni objekti v javni rabi nedostopni
Večina javnih objektov tudi čez dve leti, ko bo to zakonska obveza, ne bo dostopnih za vse
“Vsak četrti upravljavec prostora v javni rabi meni, da mu do 11. decembra 2025, ko se izteče zakonsko določen rok za ureditev dostopnosti teh objektov, ne bo uspelo zagotoviti ustreznih gradbenih prilagoditev,” ugotavlja Zagovornik načela enakosti.
Zagovornik načela enakosti je pripravil posebno poročilo o nedostopnosti objektov v javni rabi za ljudi z invalidnostmi. Ugotavlja, da prostori, ki bi morali biti enako dostopni vsem prebivalcem, za ljudi z invalidnostmi večinoma niso. Tudi obeti niso dobri. Zagovornik je stanje ugotovil na podlagi samoocene preko 2.200 pristojnih za upravljanje s prostori v javni rabi. Ti večinoma menijo, da jim dostopnosti ne bo uspelo zagotoviti do 11. decembra 2025, ko naj bi po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) vsi prostori v javni rabi bili dostopni vsem prebivalcem.
V poročilu je Zagovornik dal več priporočil za izboljšanje stanja
“Ovire v javnem prostoru so tisto, kar moramo kot družba odpraviti zato, da bi lahko vsi, ki se težje gibljejo, prihajali v vse prostore, dostopne večini,” ob izdaji posebnega poročila z naslovom Nedostopnost objektov v javni rabi za ljudi z invalidnostmi poudarja zagovornik Miha Lobnik.
Glede na samoocene več kot 2.200 odgovornih za stavbe in prostore, ki sodijo med prostore v javni rabi, velik delež teh objektov ni dostopen ljudem z invalidnostmi. Razlogi za to so med drugim pomanjkanje finančnih sredstev, nepoznavanje dolžnosti zavezancev glede zagotavljanja dostopnosti objektov za ljudi z invalidnostmi ter predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ki otežujejo proces prilagoditve objektov. Nekateri odgovorni za zagotovitev dostopnosti tudi ne vedo, kje in kako poiskati informacije za pripravo projektov za izvedbo prilagoditev.
60 odstotkov upravljalcev brez svetlobnih in zvočnih indikatorjev
Analiza 1.645 v celoti izpolnjenih vprašalnikov Zagovornika razkriva, da vsak četrti upravljavec prostora v javni rabi meni, da mu do 11. decembra 2025, ko se izteče zakonsko določen rok za ureditev dostopnosti teh objektov, ne bo uspelo zagotoviti ustreznih gradbenih prilagoditev. Približno 40 odstotkov objektov bo po samooceni upravljavcev, ki so odgovorili na vsa anketna vprašanja, po tem roku še vedno brez tehničnih prilagoditev. Okrog 60 odstotkov anketirancev, ki so vprašalnik izpolnili do konca, je ocenilo, da njihovi prostori do decembra 2025 ne bodo opremljeni z zvočnimi in svetlobnimi indikatorji ali s pisnimi informacijami v lahko razumljivem jeziku.
Več priporočil pristojnemu ministrstvu
Zagovornik je za izboljšanje stanja dal več priporočil. Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je priporočil, naj v skladu z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo in Zakonom o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom zagotovi metodološko in strokovno celovito analizo stanja prostorske dostopnosti vseh objektov v javni rabi in jo javno objavi. Vzpostavi naj tudi nacionalno svetovalno-informacijsko točko, ki bo na enem mestu ponujala celovite informacije, gradiva in stike za pomoč in svetovanje glede vseh vidikov obveznosti zagotavljanja dostopnosti objektov v javni rabi za ljudi z invalidnostmi, posebej za zavezance po ZIMI. Posebno pozornost naj nameni vsebinam o prilagoditvah v obliki zvočnih in svetlobnih indikatorjev ter pisnih informacij. Sprejme naj tudi predpis o minimalnih zahtevah za dostopnost do vsega blaga in storitev za izvajanje petega odstavka 8. člena ZIMI, saj tudi pomembno vpliva na odpravo ovir za zagotavljanje dostopnosti objektov v javni rabi, ki ponujajo blago in storitve, ki so na voljo javnosti.
Nujnost sprememb Gradbenega zakona
Ministrstvu za kulturo je Zagovornik priporočil, naj v najkrajšem možnem času v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor in Zavodom za varstvo kulturne dediščine pripravi smernice za odločanje v postopkih pridobitve kulturnovarstvenih soglasij tako, da bo organom in ustanovam, ki so zavezanci za zagotavljanje prilagoditev objektov v javni rabi za ljudi z invalidnostmi, omogočeno te prilagoditve izvesti učinkovito in finančno vzdržno. Ministrstvu za naravne vire in prostor je ob tem priporočil, naj čim prej pripravi predlog spremembe Gradbenega zakona tako, da bo vključeval končni rok za obvezno primerno prilagoditev obstoječih objektov v javni rabi iz 38. člena ZIMI ter nedvoumno določal pristojnost inšpekcije in globe v primeru kršitev.
Vlada naj zagotovi sredstva
Vladi pa je Zagovornik priporočil, naj pripravi oceno potrebnih proračunskih sredstev in poseben investicijski načrt z namenom prilagoditve objektov v javni rabi za ljudi z invalidnostmi in s tem odpravi diskriminacijo. Za to naj zagotovi tudi potrebna namenska proračunska sredstva. Pripravi naj tudi analizo možnosti črpanja evropskih sredstev za namene prilagoditve objektov v javni rabi za ljudi z invalidnostmi in jo vključi v investicijski načrt.
Objekt v javni rabi je po Gradbenem zakonu “objekt ali del objekta, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem”. Med objekte v javni rabi tako sodijo nestanovanjske stavbe, ki so gostinske stavbe, poslovne in upravne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, stavbe splošnega družbenega pomena, obredne stavbe in druge nestanovanjske stavbe, če so namenjene javni rabi. V isto kategorijo sodijo tudi javne površine, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica in rekreacijska površina. Podrobnejši seznam objektov v javni rabi je v Uredbi o razvrščanju objektov.
Vir: Dostopno.si; A. V. Z., Zagovrnik načela enakosti
Foto: Dostopno.si; Pixabay