O NSIOS

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. NSIOS je ustanovljen skladno z določili Zakona o invalidskih organizacijah in zastopa interese prek 118.000 slovenskih invalidov.

V NSIOS se združuje 25 invalidskih organizacij. Vključene invalidske organizacije predstavljajo 98,5 % vseh organiziranih slovenskih invalidov in delujejo v več kot 220 lokalnih društvih po vsej Sloveniji. NSIOS je tudi polnopravni član Evropskega invalidskega foruma (European Disability Forum – EDF). To pomeni, da povzemamo vse zasnovane sodobne evropske invalidske politike, hkrati pa posredujemo specifične slovenske invalidske interese in aktualne vsebine za oblikovanje novih sistemskih rešitev, ki so po svoji naravi značilne in obvezne za našo državo.

v.d. predsednica mag. MATEJA TOMAN

  • Izobrazba

    Mateja Toman je univerzitetna diplomirana pravnica. Teoretičnemu in sistemskemu področju invalidskega varstva se je posvetila že v času priprave diplomskega dela, v katerem se je osredotočila na pravice otrok.

  • ŽIVLJENJEPIS

    Po zaključku študija se je zaposlila v invalidskem podjetju Birografika BORI, kjer je spoznala vse vidike poslovanja gospodarske družbe, ki posebno pozornost posveča usposabljanju in zaposlovanju invalidov, zlasti distrofikov, ki se uvrščajo med najtežje gibalno ovirane invalide. Kasneje se je ob delu odločila za podiplomski študij kadrovskega menedžmenta, saj je želela nadgraditi svoje znanje še na drugem strokovnem področju ter ga povezati s praktičnimi izkušnjami. V svojem magistrskem delu se je osredotočila na dejavnike zaposljivosti invalidov na odprtem trgu dela.

Borut Sever

Septembra 2018 je bila imenovana na funkcijo predsednice Društva distrofikov Slovenije. V društvu je bila sicer aktivna že vse od študijskih let, in sicer občasno v vlogi članice upravnega odbora ter kot sodelavka v različnih delovnih skupinah v okviru društva ali širšega povezovanja. Med drugim je bila članica strokovne delovne skupine v okviru projekta Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – URI Soča za oblikovanje izobraževalnih modulov standardnih znanj strokovnih delavcev v invalidskih podjetjih, sodelovala pri pripravi gradiv za izvedbo delavnic na temo prepoznavanja in preprečevanj diskriminacije za zagovornike v invalidskih organizacijah (projekt Evropskega invalidskega foruma – EDF) ter pri izvedbi predavanj in interaktivnih delavnic za mladostnike iz ranljivih skupin na temo diskriminatornih praks v družbi in predstavitve primerov dobrih praks (projekt EU: Opolnomočenje mladostnikov iz ranljivih skupin v Makedoniji), bila je udeleženka vladne delegacije ob pristopu Slovenije k podpisu Konvencije o pravicah invalidov in Opcijskega protokola h konvenciji.

 

Ker je bilo Društvo distrofikov Slovenije vedno tesno povezano z NSIOS, je v okviru društvenega delovanja posredno spoznavala tudi vlogo povezovanja invalidskih organizacij in njihovih skupnih interesov ne le na nacionalni, ampak tudi na šriši evropski ravni. Od oktobra 2021 je predsednica Sveta za invalide RS.

 

Iz prepleta teoretičnih znanj, pridobljenih med študijem in po njem, praktičnih izkušenj, pridobljenih v dvajsetih letih dela, ter lastne izkušnje invalidnosti se zaveda izzivov in vloge invalidskih organizacij ter razkoraka med zakonodajo in dejanskim stanjem na področju temeljnih pravic in enakih možnosti invalidov. Predvsem pa, kot sama večkrat poudari, se zaveda pomena sodelovanja. Saj, čeprav je včasih usklajevanje različnih pogledov in mnenj naporno, pa je prav to pogosto ključ do oblikovanja boljših rešitev. 

mag. MOJCA VAUPOTIČ, glavna tajnica NSIOS

mojca vaupotic

  • Izobrazba

    Je univerzitetna diplomirana sociologinja ter magistra s področja kadrovskega managementa, s tridesetletnimi izkušnjami. Je certificirani Transakcijski analitik in Notranji ocenjevalec/svetovalec za certifikat Družini prijazno podjetje. Njena poklicna in osebna pot je zaznamovana z zagovarjanjem pravic invalidov, še posebej družin otrok s posebnimi potrebami.

  • ŽIVLJENJEPIS

    Je samostojna predavateljica različnih vsebin s področja komunikacije, poslovnega bontona, vodenja, vzgoje otrok, partnerskih in družinskih odnosov, vodja in izvajalka Šol za starše. Z uspešnim projektnim načrtovanjem je pridobila več nacionalnih in mednarodnih projektov, ki so v slovenski prostor vpeljali različne uspešne prakse pri delu z otroki in odraslimi osebami s posebnimi potrebami ter različnimi osebami z invalidnostjo. Z vpeljevanjem sodobnih in personaliziranih pristopov pri upravljanju s človeškimi viri je z optimizacijo dela  skrbela za zadovoljstvo zaposlenih.

Kot predstavnica staršev otrok s posebnimi potrebami je bila dolga leta predsednica strokovnega sveta pri Sončku – Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije so.p. ter predstavnica družin na podlagi Pravilnika o predstavniku družine v okviru Zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami, imenovana s strani MDDSZ.

 

Kot zagovornica športa ne glede na oviranosti je članica komisije za parakarate pri Slovenski zvezi tradicionalnega karateja in si prizadeva za možnosti vključevanja v to zvrst športa čim večjemu številu oseb z različnimi oviranostmi ter formiranje kategorij tekmovalcev glede na njihovo oviranost.

Kot soustvarjalka Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami in Pravilnika o predstavniku družine na področju celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok s posebnimi potrebami se aktivno zavzema za celovito, sistemsko in urejeno področje dela z otroki v predšolskem obdobju.

 

Verjame v enake pravice za vse ljudi ne glede na vrste oviranosti, v moč timskega dela, povezovanja kot pogoj in možnost za reševanje vsakdanjih stisk in izzivov, ki jih prinaša vsakdanje življenje. 

PRIMOŽ JERALIČ, samostojni strokovni sodelavec

  • Izobrazba

    Je univerzitetni diplomirani organizator, udeleženec paralimpijskih iger v Riu 2016, osebnost leta 2016 po izboru gledalcev TV Vaš kanal, prejemnik priznanja občine Ivančna Gorica za posebne dosežke, ambasador športa in motivacije v občini Ivančna Gorica, parakolesar leta 2015 in 2016 po izboru Kolesarske zveze Slovenije, motivacijski govorec.

  • ŽIVLJENJEPIS

    »BREZ IZGOVOROV« je Primoževo življenjsko vodilo, šport pa njegova droga. Usoda je imela začrtano pot, leta 2008 je doživel smučarsko nesrečo na smučišču Krvavec. Od takrat je njegov spremljevalec invalidski voziček.

Borut Sever

Je človek, ki stremi za zastavljenimi cilji in podpira meje nemogočega. O njegovi prodornosti govorijo tudi dejstva, da ima danes zaradi njegove inciative ročno kolesarstvo v Sloveniji večjo prepoznavnost, saj je bil glavni pobudnik, da se ročno kolesarstvo prične organizirano prijavljati na različnih maratonih, ki potekajo v Sloveniji.

 

Od leta 2011 do 2019 je bil zaposlen na Zvezi za šport invalidov Slovenije – Paralimpijskem komiteju Slovenije, v okviru katerega je bil vodja državnih prvenstev, vodja mednarodnih projektov, vodja marketinga, urednik revije Športnik, skrbel za celostno podobo slovenskih športnikov invalidov in še mnogo drugega.

 

Med leti 2020 in 2022 je organiziral in vodil različne investicijske in EU projekte pri Občini Ivančna Gorica.

 

Ves čas, tako v službenem kot prostem časi si prizadeva osveščati o drugačnosti.

Zakonodaja

Nacionalni svet usklajuje interese vseh invalidov v državi ob upoštevanju avtonomnosti vsake invalidske organizacije in jih zastopa v dialogu med invalidskimi organizacijami in v dialogu s strokovnimi združenji, državnimi organi, javnimi institucijami ter drugimi javnostmi.

NSIOS v skladu s predpisi predlaga skupne predstavnike invalidov v organe državnih in drugih javnih institucij ter organe mednarodnih organizacij in združenj in opravlja druge skupno dogovorjene aktivnosti.

NSIOS aktivno sodeluje pri pripravljanju novih področnih zakonskih aktov, kakor tudi pri spremembah obstoječih predpisov, ki pomembno vplivajo na življenje invalidov.

Izobraževanje

Izobrazba je ključna za individualen razvoj, za možnosti participacije v družbi, za vstop na trg delovne sile in za razvoj osebnega potenciala, zato je nujno, da je izobraževanje enakopravna pravica vseh. Otroci in odrasli z invalidnostmi morajo imeti možnost enakega dostopa do izobraževanja, možnost izobraževanja v okviru posebnega ali rednega programa, v vključujočem okolju, in možnost izbire pri odločitvah o izobraževalnih potrebah in željah posameznika skupaj z njegovo družino.

Država mora zagotoviti, da bodo organi, ki so pristojni za splošno izobraževanje, odgovorni tudi za izobraževanje invalidov v integriranih okoljih, kar pomeni, da je potrebno zagotavljati tudi informacijske in druge strokovne službe, ki bodo ustrezno dostopne in strokovne v zadovoljevanju potreb ljudi z različnimi posebnimi potrebami. Nujno je vključevanje staršev in invalidskih organizacij v izobraževalni proces.

Država mora imeti jasno opredeljeno politiko v zvezi zagotavljanjem pogojev za izobraževanje invalidov pri čemer so učni načrti fleksibilni in prilagodljivi za dopolnjevanje, učitelji in asistenti pa imajo možnost stalnega usposabljanja in dostopa do kakovostnih didaktičnih in drugih potrebnih materialov.

Da je izobraževanje in šolanje svobodno, ter da država zagotavlja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo, določa že slovenska ustava v 57.členu.

Človekove pravice

Evropska unija je osnovana na principih svobode, demokracije, spoštovanju človekovih pravic, svoboščin in prava. Načelo enakosti in nediskriminacije je torej eno izmed glavnih temeljev varovanja človekovih pravic v evropskem prostoru. Tako je tudi v Sloveniji, ki že v svoji Ustavi v 14. členu določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Kljub vsemu prihaja do primerov diskriminacije, tako od bolj vidnih oblik (dostopnost, zaposlovanje) pa do bolj prikritih (fizične, psihološke in socialne ovire), ji lahko vodijo v socialno izključenost invalidov.

V NSIOS zato delujemo na področju izobraževanja in osveščanja vseh slovenskih invalidov, v smislu zavedanja o neodtujljivih človekovih pravicah in o pravicah državljanov do enakih možnosti, kar je zapisano v mednarodno pravno in nepravno obvezujočih dokumentih, slovenski ustavi in drugi področni zakonodaji.

Religija

Invalidi morajo imeti možnost za enakopravno udeležbo v verskem življenju. V Sloveniji je izbira vere svobodna in individualna odločitev posameznika, torej tudi invalida.

Vključenost

Tudi invalidi imajo svoje ustvarjalne, umetniške in intelektualne potenciale, ki bi jih radi izkoristili. Vključenost v kulturne in druge dejavnosti, so nujne, ne le za lastno korist, temveč tudi za obogatitev svoje skupnosti.NSIOS si skupaj z članicami prizadeva, da bi invalidi imeli možnost sodelovanja in vključenosti na kulturnem in drugih področjih, v aktivnostih kot so ples, glasba, gledališče, slikarstvo in kiparstvo, kulturne prireditve, …

zaposlovanje

Invalidi si pri zaposlovanju želijo enake obravnave. Dejstvo je, da se invalidi srečujejo z dvakrat višjo brezposelnostjo kot neinvalidi. So tudi bolj izpostavljeni brezposelnosti na daljše obdobje, poleg tega pa se soočajo z večjim rizikom izgube obstoječe zaposlitve. Trenutno je več kot dve tretjini invalidov povsem izključenih iz trga delovne sile. Večina od teh jih je primorana živeti od državne podpore, zaradi česar so njihovi dohodki znatno nižji od ostalih. Tudi sicer so dohodki invalidov, v primerjavi z neinvalidi, nižji. Zaposlovanje invalidov je ključni problem EU.

Tako kot drugi državljani morajo imeti tudi invalidi možnost enake obravnave, ko se prijavijo na delovno mesto ali ga želijo ohraniti. Poleg tega morajo imeti tudi pravico do enakega plačila in pravice glede enakega poklicnega statusa in usposobljenosti. Delodajalci bi morali biti pripravljeni prilagoditi delovno mesto glede na potrebe invalida.

NSIOS in njegove članice si prizadevajo za enake možnosti invalidov za produktivno in donosno delo na trgu delovne sile. Ciljna področja za enakopravnejše sodelovanje invalidov na tem področju so: spodbujanje zakonov in predpisov, ki pa ne smejo omejevati in postavljati ovir pri zaposlovanju invalidov; aktivna podpora države pri vključevanju invalidov v redno zaposlovanje (z aktivno podporo mislimo raznovrstne ukrepe kot je npr. poklicno usposabljanje, kvotni sistem, ki bi temeljil na vzpodbudah, usmerjenem zaposlovanju, posojilih ali donacijam podjetjem, odobritev tehničnih in finančnih pomoči podjetjem, ki zaposlujejo invalide…); osveščanje javnosti za premagovanje negativnih stališč in predsodkov glede invalidov in invalidnih delavcev in s tem tudi spodbujanje podjetij za prilagoditve obratov, ki so dostopni tudi invalidnim delavcem.V Sloveniji imamo tudi dve uspešni obliki zaposlovanja pod posebnimi pogoji: INVALIDSKA PODJETJA in VARSTVENO – DELOVNI CENTRI.

 
 
Rekreacija

Šport in rekreacija tudi invalidom pomenita premik k pozitivni samopodobi posameznika, njegovi večji samozavesti in izboljšanju stikov z okoljem. Obe obliki neposredno vplivata na ohranjanje in izboljšanje zdravja, dvigujeta tekmovalnost in samokritičnost ter vplivata na psihofizično stanje posameznika.
Pomembno je, da se invalidom zagotovi, da objekti za rekreacijo in šport, plaže, stadioni in telovadnice postanejo dostopni tudi njim.

Dostopnost

Invalidi morajo imeti, kot drugi državljani, možnost svobodnega, neodvisnega in varnega dostopa tudi v spremstvu psa vodnika slepih ali spremljevalnega psa invalidov, do vseh javnih zgradb in javnih površin kot so parki, igrišča, restavracije, kavarne, gledališča, nakupovalna središča, muzeji ali kateregakoli dela grajenega okolja, kot so pločniki, ceste in prehodi za pešce. Tako kot drugi državljani, imajo tudi invalidi pravico do možnosti, da svobodno in neodvisno potujejo z avtobusom, vlakom, letalom ali ladjo na izbrane destinacije.

šport

Šport in rekreacija tudi invalidom pomenita premik k pozitivni samopodobi posameznika, njegovi večji samozavesti in izboljšanju stikov z okoljem. Obe obliki neposredno vplivata na ohranjanje in izboljšanje zdravja, dvigujeta tekmovalnost in samokritičnost ter vplivata na psihofizično stanje posameznika.
Pomembno je, da se invalidom zagotovi, da objekti za rekreacijo in šport, plaže, stadioni in telovadnice postanejo dostopni tudi njim.

Organi NSIOS

PREDSEDSTVO
  • mag. Mateja Toman, v.d. predsednica
  • Matej Žnuderl, podpredsednik
  • dr. Simona Gerenčer
  • Mateja De Reya
  • Drago Novak
  • Midhet Huskič
NADZORNI ODBOR
  • Edvard Rednak, predsednik
  • Iztok Mrak
  • Zdenka Ornik
ČASTNO RADSODIŠČE
  • Mojca Sušec
  • Stanko Novak
  • Antonija Zupančič
  • Ivan Kostrevc
  • Robert Ljubi
STATURNA KOMISIJA
  • mag. Vladimir Pegan, predsednik
  • Tone Petrič
  • Petra Zajc
DS PRAVICA DO INVALIDNINE
  • mag. Vladimir Pegan
  • Matej Žnuderl
  • Branko Gornjec
  • Mojca Sušec
  • Matej Verbajs
  • Katrina Novak Andrejčič
  • Urša Lušina
DS za dostopnost, komunikacijo in informacije
  • Igor Miljavec
  • dr. Matjaž Debevc
  • Živa Jakšič Ivačič
  • Blaž Urbanč
SVET ZA INVALIDE
  • mag. Mateja Toman, predsednica
  • Brane But
FIHO
  • Matjaž Juhart, predsednik NO
  • svetnik mag. Vladimir Pegan
  • svetnica Polona Car
  • svetnik Iztok Mrak
  • svetnica Špela Šušteršič
  • svetnica Mateja De Reya
  • svetnik Jože Okorn
  • svetnica Petra Zajc
  • svetnik Midhet Huskić
Ta stran uporablja piškotke, da lahko ponudbi boljšo uporabniško izkušnjo. Z brskanjem po strani, se strinjate z njihovo uporabo.