Avtor fotografije: Luka Mancini
Avtor fotografije: Primož Lavre
Avtor fotografije: Primož Lavre
Avtor fotografije: Primož Lavre
Avtor fotografije: Primož Lavre
Avtor fotografije: Primož Lavre
Avtor fotografije: Primož Lavre
Avtor fotografije: Primož Lavre
Avtor fotografije: NSIOS
NSIOS je kratica za
Nacionalni Svet Invalidskih Organizacij Slovenije.
NSIOS je nevladna organzacija.
V NSIOS je povezanih 24 invalidskih organizacij,
ki delujejo v Sloveniji.
Na primer: Zveza Sožitje, Zveza Paraplegikov Slovenije, Društvo amputirancev Slovenije…
Vsa društva lahko najdete TUKAJ.
V teh organizacijah je vključenih več kot 210 društev.
Invalidske organizacije se trudijo,
da imajo invalidi čim boljše življenje.
V invalidskih organizacijah sodeluje več kot 115.000 invalidov.
To je zelo veliko ljudi.
NSIOS skrbi, da imajo invalidi čim boljše življenje.
NSIOS skrbi da se pravice invalidov upoštevajo.
NSIOS obvešča ljudi, ki vodijo državo o tem kaj invalidi potrebujejo.
NSIOS je član Evropskega invalidskega foruma.
V angleščini se forum imenuje European Disability Forum.
NISIOS na forumu izve o vseh novostih in pravilih
za življenje invalidov v Evropski uniji.
NSIOS sodeluje pri iskanju rešitev za probleme,
ki jih imajo invalidi.
NSIOS na forumu povedo, kaj potrebujejo invalidi v Sloveniji.
NSIOS dela na veliko področjih:
V lahko branje priredila: Živa Jakšić Ivačič
Testni bralci Dnevnega centra Zveze SOŽITJE: Darko Pejić, Maruša Lukančič, Blaž Kern, Danica Pirnat in Brigita Nagode.
Strokovna sodelavka: Vlasta Stupar
Univerzitetni diplomirani inženir računalništva in informatike, ki je svoje znanje s pridobitvijo neformalne izobrazbe dopolnil s praktičnim delom na področja socialnega varstva, ko je že med študijem s skupino somišljenikov ustanovil Društvo študentov invalidov Slovenije in ga prva dva mandata vodil kot predsednik.
Po poškodbi ob skoku v vodo, se mu je pri 13 letih spremenila življenjska pot, ostal je na invalidskem vozičku z diagnozo tetraplegija. A to mu ni vzelo volje do življenja. Izobraževanje je nadaljeval na kamniški gimnaziji Rudolfa Maistra, ob tem pa bival v bivšem centru Zavoda za usposabljanje invalidne mladine. Tam je spoznal veliko življenjskih prijateljev, kar ga je vodilo do spoznanja, da so v njih, kljub različnim invalidnostim, skriti veliki človeški potenciali.
S poroko leta 2000, je začrtal svojo družinsko pot, v kateri so se mu z ženo pridružili trije otroci in en pes.
Leta 2003 je prevzel funkcijo sekretarja društva, ki jo zdaj opravlja že 21 let. Med leti 2004 in 2012 je deloval kot svetnik na fundaciji FIHO. Sodeloval je pri pripravi veliko različnih zakonov in pravilnikov, aktov, med drugim: Zakon o invalidskih organizacijah, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, Zakon o osebni asistenci,… Od leta 2021 opravlja tudi funkcijo podpredsednika sveta FIHO.
Z delom na društvu, kot predstavnik študentkov invalidov stremi k odpravljanju ovir za čimvečje vključevanje mladih v izobraževalni proces, saj si s pridobljenimi znanji lažje ustvarijo samostojno in neodvisno življenje. Pri svojem delu se zanaša na vestno in natačno opravljanje svojih zadolžitev, ter zaupanje v sposobnosti svojih sodelavcev.
MANJ
Je univerzitetna diplomirana sociologinja ter magistra s področja kadrovskega managementa, s tridesetletnimi izkušnjami. Je certificirani Transakcijski analitik in Notranji ocenjevalec/svetovalec za certifikat Družini prijazno podjetje. Njena poklicna in osebna pot je zaznamovana z zagovarjanjem pravic invalidov, še posebej družin otrok s posebnimi potrebami.
Je samostojna predavateljica različnih vsebin s področja komunikacije, poslovnega bontona, vodenja, vzgoje otrok, partnerskih in družinskih odnosov, vodja in izvajalka Šol za starše. Z uspešnim projektnim načrtovanjem je pridobila več nacionalnih in mednarodnih projektov, ki so v slovenski prostor vpeljali različne uspešne prakse pri delu z otrok s posebnimi potrebami ter različnimi invalidi. Z vpeljevanjem sodobnih in personaliziranih pristopov pri upravljanju s človeškimi viri je z optimizacijo dela skrbela za zadovoljstvo zaposlenih.
Kot predstavnica staršev otrok s posebnimi potrebami je bila dolga leta predsednica strokovnega sveta pri Sončku – Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije so.p. ter predstavnica družin na podlagi Pravilnika o predstavniku družine v okviru Zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami, imenovana s strani MDDSZ.
Kot zagovornica športa ne glede na oviranosti je članica komisije za parakarate pri Slovenski zvezi tradicionalnega karateja in si prizadeva za možnosti vključevanja v to zvrst športa čim večjemu številu oseb z različnimi oviranostmi ter formiranje kategorij tekmovalcev glede na njihovo oviranost.
Kot soustvarjalka Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami in Pravilnika o predstavniku družine na področju celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok s posebnimi potrebami se aktivno zavzema za celovito, sistemsko in urejeno področje dela z otroki v predšolskem obdobju.
Verjame v enake pravice za vse ljudi ne glede na vrste oviranosti, v moč timskega dela, povezovanja kot pogoj in možnost za reševanje vsakdanjih stisk in izzivov, ki jih prinaša vsakdanje življenje.
ManjJe univerzitetni diplomirani organizator informacijskih sistemov, udeleženec paralimpijskih iger v Riu 2016, osebnost leta 2016 po izboru gledalcev TV Vaš kanal, prejemnik priznanja občine Ivančna Gorica za posebne dosežke, ambasador športa in motivacije v občini Ivančna Gorica, parakolesar leta 2015 in 2016 po izboru Kolesarske zveze Slovenije, motivacijski govorec.
»BREZ IZGOVOROV« je Primoževo življenjsko vodilo, šport pa njegova droga. Usoda je imela začrtano pot, leta 2008 je doživel smučarsko nesrečo na smučišču Krvavec. Od takrat je njegov spremljevalec invalidski voziček.
Je človek, ki stremi za zastavljenimi cilji in podpira meje nemogočega. O njegovi prodornosti govorijo tudi dejstva, da ima danes zaradi njegove inciative ročno kolesarstvo v Sloveniji večjo prepoznavnost, saj je bil glavni pobudnik, da se ročno kolesarstvo prične organizirano prijavljati na različnih maratonih, ki potekajo v Sloveniji.
Od leta 2011 do 2019 je bil zaposlen na Zvezi za šport invalidov Slovenije – Paralimpijskem komiteju Slovenije, v okviru katerega je bil vodja državnih prvenstev, vodja mednarodnih projektov, vodja marketinga, urednik revije Športnik, skrbel za celostno podobo slovenskih športnikov invalidov in še mnogo drugega.
Med leti 2020 in 2022 je organiziral in vodil različne investicijske in EU projekte pri Občini Ivančna Gorica.
Ves čas, tako v službenem kot prostem časi si prizadeva osveščati o drugačnosti.
MANJ
Zaključil je študij tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Po končanem študiju je svoje znanje v marketinškem svetu razširil s pridobitvijo mednarodnega certifikata za digitalni marketing. Svoje izkušnje na področju tako tradicionalnega, kot digitalnega marketinga je pričel pridobivati že v študentskih letih, kasneje pa tudi v digitalni marketinški agenciji, kjer je kot tekstopisec in vodja projektov izkazoval svojo kreativnost.
Poleg svoje poklicne poti, ga je mogoče opaziti tudi na odrih, kot pevca, igralca in plesalca v različnih muzikalih, kar priča o njegovi strasti do umetnosti in scenskega izražanja. Njegova ljubezen do življenja in strast do potovanj dodata globino njegovi osebnosti, saj ga navdihuje raziskovanje novih krajev in kultur, kar bogati njegovo ustvarjalno in poklicno življenje.
Irena je izkušena delavka v administraciji, ki je v zadnjih nekaj letih svoje delo posvetila invalidom, kar ji je prineslo globoko razumevanje njihovih potreb in izzivov. Z izrazitim občutkom za delo z ljudmi in bogatimi izkušnjami Irena v NSIOS prinaša širok spekter znanja in veščin
Poleg tega, da je uspešna v poslovnem svetu, Irena rada potuje in odkriva nove kulture, kar ji daje širino razmišljanja in prinaša sveže perspektive v njeno delo obenem pa sodelavce v pisarni preseneti tudi s svojimi domačimi dobrotami.
[/col_inner]
Nacionalni svet usklajuje interese vseh invalidov v državi ob upoštevanju avtonomnosti vsake invalidske organizacije in jih zastopa v dialogu med invalidskimi organizacijami in v dialogu s strokovnimi združenji, državnimi organi, javnimi institucijami ter drugimi javnostmi.
NSIOS v skladu s predpisi predlaga skupne predstavnike invalidov v organe državnih in drugih javnih institucij ter organe mednarodnih organizacij in združenj in opravlja druge skupno dogovorjene aktivnosti.
NSIOS aktivno sodeluje pri pripravljanju novih področnih zakonskih aktov, kakor tudi pri spremembah obstoječih predpisov, ki pomembno vplivajo na življenje invalidov.
Vrni se na področja delovanja
Izobrazba je ključna za individualen razvoj, za možnosti participacije v družbi, za vstop na trg delovne sile in za razvoj osebnega potenciala, zato je nujno, da je izobraževanje enakopravna pravica vseh. Otroci in odrasli z invalidnostmi morajo imeti možnost enakega dostopa do izobraževanja, možnost izobraževanja v okviru posebnega ali rednega programa, v vključujočem okolju, in možnost izbire pri odločitvah o izobraževalnih potrebah in željah posameznika skupaj z njegovo družino.
Država mora zagotoviti, da bodo organi, ki so pristojni za splošno izobraževanje, odgovorni tudi za izobraževanje invalidov v integriranih okoljih, kar pomeni, da je potrebno zagotavljati tudi informacijske in druge strokovne službe, ki bodo ustrezno dostopne in strokovne v zadovoljevanju potreb ljudi z različnimi posebnimi potrebami. Nujno je vključevanje staršev in invalidskih organizacij v izobraževalni proces.
Država mora imeti jasno opredeljeno politiko v zvezi zagotavljanjem pogojev za izobraževanje invalidov pri čemer so učni načrti fleksibilni in prilagodljivi za dopolnjevanje, učitelji in asistenti pa imajo možnost stalnega usposabljanja in dostopa do kakovostnih didaktičnih in drugih potrebnih materialov.
Da je izobraževanje in šolanje svobodno, ter da država zagotavlja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo, določa že slovenska ustava v 57.členu.
Vrni se na področja delovanja
Evropska unija je osnovana na principih svobode, demokracije, spoštovanju človekovih pravic, svoboščin in prava. Načelo enakosti in nediskriminacije je torej eno izmed glavnih temeljev varovanja človekovih pravic v evropskem prostoru. Tako je tudi v Sloveniji, ki že v svoji Ustavi v 14. členu določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
Kljub vsemu prihaja do primerov diskriminacije, tako od bolj vidnih oblik (dostopnost, zaposlovanje) pa do bolj prikritih (fizične, psihološke in socialne ovire), ji lahko vodijo v socialno izključenost invalidov.
V NSIOS zato delujemo na področju izobraževanja in osveščanja vseh slovenskih invalidov, v smislu zavedanja o neodtujljivih človekovih pravicah in o pravicah državljanov do enakih možnosti, kar je zapisano v mednarodno pravno in nepravno obvezujočih dokumentih, slovenski ustavi in drugi področni zakonodaji.
Vrni se na področja delovanja
Invalidi morajo imeti možnost za enakopravno udeležbo v verskem življenju. V Sloveniji je izbira vere svobodna in individualna odločitev posameznika, torej tudi invalida.
Vrni se na področja delovanja
Tudi invalidi imajo svoje ustvarjalne, umetniške in intelektualne potenciale, ki bi jih radi izkoristili. Vključenost v kulturne in druge dejavnosti, so nujne, ne le za lastno korist, temveč tudi za obogatitev svoje skupnosti.NSIOS si skupaj z članicami prizadeva, da bi invalidi imeli možnost sodelovanja in vključenosti na kulturnem in drugih področjih, v aktivnostih kot so ples, glasba, gledališče, slikarstvo in kiparstvo, kulturne prireditve, …
Vrni se na področja delovanja
Invalidi si pri zaposlovanju želijo enake obravnave. Dejstvo je, da se invalidi srečujejo z dvakrat višjo brezposelnostjo kot neinvalidi. So tudi bolj izpostavljeni brezposelnosti na daljše obdobje, poleg tega pa se soočajo z večjim rizikom izgube obstoječe zaposlitve. Trenutno je več kot dve tretjini invalidov povsem izključenih iz trga delovne sile. Večina od teh jih je primorana živeti od državne podpore, zaradi česar so njihovi dohodki znatno nižji od ostalih. Tudi sicer so dohodki invalidov, v primerjavi z neinvalidi, nižji. Zaposlovanje invalidov je ključni problem EU.
Tako kot drugi državljani morajo imeti tudi invalidi možnost enake obravnave, ko se prijavijo na delovno mesto ali ga želijo ohraniti. Poleg tega morajo imeti tudi pravico do enakega plačila in pravice glede enakega poklicnega statusa in usposobljenosti. Delodajalci bi morali biti pripravljeni prilagoditi delovno mesto glede na potrebe invalida.
NSIOS in njegove članice si prizadevajo za enake možnosti invalidov za produktivno in donosno delo na trgu delovne sile. Ciljna področja za enakopravnejše sodelovanje invalidov na tem področju so: spodbujanje zakonov in predpisov, ki pa ne smejo omejevati in postavljati ovir pri zaposlovanju invalidov; aktivna podpora države pri vključevanju invalidov v redno zaposlovanje (z aktivno podporo mislimo raznovrstne ukrepe kot je npr. poklicno usposabljanje, kvotni sistem, ki bi temeljil na vzpodbudah, usmerjenem zaposlovanju, posojilih ali donacijam podjetjem, odobritev tehničnih in finančnih pomoči podjetjem, ki zaposlujejo invalide…); osveščanje javnosti za premagovanje negativnih stališč in predsodkov glede invalidov in invalidnih delavcev in s tem tudi spodbujanje podjetij za prilagoditve obratov, ki so dostopni tudi invalidnim delavcem.V Sloveniji imamo tudi dve uspešni obliki zaposlovanja pod posebnimi pogoji: INVALIDSKA PODJETJA in VARSTVENO – DELOVNI CENTRI.
Vrni se na področja delovanja
Šport in rekreacija tudi invalidom pomenita premik k pozitivni samopodobi posameznika, njegovi večji samozavesti in izboljšanju stikov z okoljem. Obe obliki neposredno vplivata na ohranjanje in izboljšanje zdravja, dvigujeta tekmovalnost in samokritičnost ter vplivata na psihofizično stanje posameznika.
Pomembno je, da se invalidom zagotovi, da objekti za rekreacijo in šport, plaže, stadioni in telovadnice postanejo dostopni tudi njim.
Vrni se na področja delovanja
Invalidi morajo imeti, kot drugi državljani, možnost svobodnega, neodvisnega in varnega dostopa tudi v spremstvu psa vodnika slepih ali spremljevalnega psa invalidov, do vseh javnih zgradb in javnih površin kot so parki, igrišča, restavracije, kavarne, gledališča, nakupovalna središča, muzeji ali kateregakoli dela grajenega okolja, kot so pločniki, ceste in prehodi za pešce. Tako kot drugi državljani, imajo tudi invalidi pravico do možnosti, da svobodno in neodvisno potujejo z avtobusom, vlakom, letalom ali ladjo na izbrane destinacije.
Vrni se na področja delovanja
Šport in rekreacija tudi invalidom pomenita premik k pozitivni samopodobi posameznika, njegovi večji samozavesti in izboljšanju stikov z okoljem. Obe obliki neposredno vplivata na ohranjanje in izboljšanje zdravja, dvigujeta tekmovalnost in samokritičnost ter vplivata na psihofizično stanje posameznika.
Pomembno je, da se invalidom zagotovi, da objekti za rekreacijo in šport, plaže, stadioni in telovadnice postanejo dostopni tudi njim.
Vrni se na področja delovanja
English
