Letos spomladi smo gostili predstavnike Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR).
OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi) je največja regionalna mednarodna organizacija za varnost na svetu, ki združuje 57 držav iz Evrope, Severne Amerike in Srednje Azije. Deluje na področjih preprečevanja konfliktov, varstva človekovih pravic, demokracije, pravne države ter spremljanja volitev.
ODIHR (Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice) je neodvisni urad OVSE s sedežem v Varšavi. Njegova naloga je spodbujanje demokracije, človekovih pravic, enakosti in vladavine prava. Med najbolj prepoznavnimi dejavnostmi ODIHR je opazovanje volitev, pri katerem ocenjuje, ali so volitve izvedene svobodno, pošteno in v skladu z mednarodnimi demokratičnimi standardi.
V Sloveniji so izvajali ocenjevalno misijo parlamentarnih volitev in v svojem končnem poročilu posebej obravnavali tudi dostopnost volitev za invalide. Poročilo ugotavlja, da je Slovenija na tem področju naredila pomemben napredek. Večina volišč izpolnjuje zahteve glede fizične dostopnosti, na voljo so nekateri pripomočki za glasovanje, pomembna sprememba zakonodaje pa je odpravila omejitve volilne pravice oseb pod skrbništvom zaradi intelektualnih ali psihosocialnih oviranosti.
Kljub temu misija opozarja, da dostopnost še ni zagotovljena v celoti. Med ključnimi pomanjkljivostmi izpostavlja pomanjkanje dostopnih informacij o volitvah in sistematičnega volilnega izobraževanja v prilagojenih oblikah, kot so lahko berljivo besedilo, slovenski znakovni jezik in zvočne vsebine. Poročilo ugotavlja tudi, da politične stranke dostopnemu komuniciranju namenjajo premalo pozornosti, slepi volivci pa še vedno nimajo možnosti popolnoma samostojnega glasovanja.
ODIHR med priporočili poudarja pripravo vključujočih kampanj za obveščanje volivcev, tesnejše sodelovanje z invalidskimi organizacijami ter razvoj dostopnih informacijskih gradiv za različne skupine volivcev.
V NSIOS pozdravljamo ugotovitve in priporočila poročila, saj potrjujejo pomen sistemskega izboljševanja dostopnosti volitev. Le z odpravljanjem komunikacijskih, informacijskih in drugih ovir lahko zagotovimo, da bo volilna pravica v praksi enako dostopna vsem državljankam in državljanom.