Na 3. forumu Partnerstvo za prihodnost, ki ga organizira Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO), pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, smo prisluhnili razpravi o tem, kako človekove pravice uresničevati v vsakdanjem življenju ter zagotoviti pogoje za samostojnost, dostopnost in enake možnosti.
Od zapisanih pravic do konkretnih sprememb
Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek, je opozorila, da zakoni sami po sebi niso dovolj, če niso zagotovljeni tudi ustrezni pravilniki in podzakonski akti za njihovo izvajanje. Posebej je izpostavila težave na področju socialnih pravic ter dostopnosti grajenega okolja, vstopnih točk, informacij, spletnih strani in javnega prevoza. Opozorila je tudi, da mehanizmi nadzora nad zagotavljanjem dostopnosti ne delujejo ustrezno, prilagoditve pa pogosto potekajo prepočasi.
Dostopnost je temelj samostojnega življenja. Invalidom mora omogočati vključevanje v skupnost, izobraževanje in delo ter predvsem možnost, da sami odločajo o svojem življenju.
Pravice se uresničujejo v življenjih ljudi
Na omizju so predstavniki socialnega varstva, državnih institucij, gospodarstva in organizacij, ki zastopajo interese ljudi, razpravljali o tem, kako človekove pravice zagotoviti tudi v praksi. Prek videoklica iz New Yorka se jim je pridružil prof. dr. Zvezdan Pirtošek, neodvisni strokovnjak Združenih narodov za pravice starejših.
Njegove besede so poudarile pomen ohranjanja človekove avtonomije tudi takrat, ko potrebuje pomoč:
»Človek lahko potrebuje druge, a je še vedno avtor svojega življenja.«
Podpora mora ljudem omogočati, da ohranijo dostojanstvo, možnost odločanja in aktivno vlogo v družbi. To je pomembno vodilo pri oblikovanju programov za invalide, starejše in druge posameznike, ki potrebujejo podporo.
Brez ustreznih virov ni neprekinjene podpore
Forum je opozoril tudi na pomemben izziv: potrebe invalidskih in humanitarnih organizacij presegajo razpoložljiva sredstva. Iskanje dodatnih virov financiranja je zato nujno za ohranjanje in razvoj programov, ki ljudem zagotavljajo pomoč in omogočajo uresničevanje njihovih pravic.
FIHO v letu 2026 pomaga in sodeluje s 120 invalidskimi in humanitarnimi organizacijami, v njihove programe pa je vključenih več kot 400.000 posameznikov. Njihovo delo je pomemben del podpornega okolja, ki številnim ljudem omogoča večjo samostojnost, socialno vključenost in kakovostnejše življenje.
Ob robu dogodka je bila na ogled tudi razstava Moja brazgotina – moje življenje Slovenskega društva Transplant, ki je s svojimi zgodbami dopolnila sporočilo foruma o človekovem dostojanstvu in življenjskih izkušnjah.
Direktor FIHO Borut Sever je bistvo razprave strnil z besedami:
»Človekove pravice moramo živeti, ne zgolj zapisovati.«
To sporočilo nas opominja, da človekove pravice postanejo resničnost šele takrat, ko jih ljudje lahko dejansko uveljavljajo – ob podpori dostopnega okolja, ustreznih storitev in družbe, ki nikogar ne izključuje.