21. 07. 2023

Priporočilo vladam za EU kartico

Evropski forum invalidov

Evropski forum invalidov (EDF) je neodvisna nevladna organizacija, ki zastopa interese 100 milijonov invalidov v Evropi. EDF je edinstvena platforma, ki združuje reprezentativne organizacije invalidov iz vse Evrope. Evropski razvojni sklad vodijo invalidi in njihove družine. Smo močan, enoten glas invalidov v Evropi.

Priznanja

Zahvala vsem, ki so sodelovali pri pripravi tega dokumenta o stališču.

Povzetek

Evropska kartica ugodnosti za invalide je potrebna za olajšanje prostega gibanja invalidov v EU, kar je pravica, ki je mnogim de facto še vedno odrečena.

Kartica bi morala temeljiti na zavezujoči zakonodaji EU, omogočati vzajemno priznavanje statusa invalidov, zajemati čim več različnih področij poleg kulture, prostega časa in športa, spremljati bi jo morala spletna stran in spletna podatkovna zbirka na ravni EU, instrument financiranja EU ter komunikacijska kampanja in kampanja ozaveščanja, da bi zagotovili največje možen učinek in ga ne bi smeli fizično kombinirati z evropsko parkirno karto.

Predvsem pa morajo biti invalidi in njihove reprezentativne organizacije tesno vključeni v razvoj in izvajanje.

Uvod

Zamisel o Evropska kartica ugodnosti za invalide je prednostna naloga našega dela vse od naše kampanje “Svoboda gibanja” leta 2011 in je dejansko zahteva, ki se je iz gibanja invalidov pojavila že prej.

Po prostovoljni projektni delovni skupini Komisije za usklajeno letno poročilo, ki se je začelo leta 2013, in poznejšem pilotnem projektu, ki se je začel izvajati leta 2016, se je Komisija zdaj konkretno zavezala strategiji o pravicah invalidov. Komisija v tem dokumentu, objavljenem leta 2021, napoveduje, da bo do leta 2023 izdala predlog za Evropsko kartico ugodnosti za invalide.

Danes, 1 leto po tej objavi, marsikaj ostaja nejasno.

Kakšno obliko zapisa bo imela kartica?
Ali bo obvezna v vseh državah članicah?
Za vse invalide?
In na kakšni pravni obliki bi lahko temeljila, da bi bila najbolj koristna za invalide?

Ta vprašanja bomo preučili v spodnji analizi in jih povzeli v naših političnih priporočilih Evropski komisiji na koncu tega dokumenta, vedno v skladu z našim geslom “Nič o invalidih, brez invalidov!”.

Analiza:

Zakaj potrebujemo Evropsko kartico ugodnosti za invalide

Prosto gibanje oseb zaradi dela in življenja v različnih državah članicah EU je ena od štirih temeljnih svoboščin EU in je zapisano v Pogodbah EU. Vendar je ta svoboda dejansko odvzeta mnogim invalidom.

Po raziskavi v okviru naše glavne kampanje o prostem gibanju iz leta 2011 in spremne publikacije “Vodnik po svobodi” (https://www.edf-feph.org/publications/edf-freedom-guide-2011/) je 62,2 % invalidov v Evropi trdilo, da jim obstoječe ovire že preprečujejo potovanje v drugo državo članico (Vodnik ERS za svobodo (2011), str. 37). 63,1 % anketirancev pa ni verjelo, da lahko invalidi uživajo svobodo gibanja pod enakimi pogoji kot drugi evropski državljani (Vodnik ERS za svobodo (2011), str. 39). Razlogi za to so predvsem pomanjkanje dostopnosti na eni strani in težave pri priznavanju statusa invalidov v tujini.

Od objave izvirnega Vodnika svobode in naše najboljše kampanje je minilo 10 let in nekatere stvari so se izboljšale. Evropski akt o dostopnosti – še ena dolgoletna zahteva gibanja invalidov – je bil sprejet leta 2019. Imamo direktivo o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja iz leta 2016, imamo zakonodajo EU o pravicah potnikov, dostopnosti v železniškem prometu in nediskriminaciji na delovnem mestu ter novo strategijo EU o pravicah invalidov, ki bo, upajmo, utrla pot večjemu napredku do leta 2030.

Vendar nekatera vprašanja ostajajo: način ocenjevanja invalidnosti posameznika ostaja nacionalno vprašanje in v mnogih primerih izključno medicinski pristop k invalidnosti. Prejemki, povezani z invalidnostjo, niso prenosljivi po vsej EU, kar pomeni, da invalidi, ki se preselijo v tujino zaradi dela ali študija, tvegajo svojo socialno varnost.

Vseh teh vprašanj ni mogoče rešiti z Evropsko kartico ugodnosti za invalide, vsaj ne v prvi fazi. Kljub temu pa potrebujemo kartico, ker ima potencial, da:

omogočiti vzajemno priznavanje statusa invalidnosti v državah EU
olajšanje potovanja invalidov po EU in pomoč pri oblikovanju skupne evropske identitete
povečati ozaveščenost med ponudniki storitev o (pomanjkanju) dostopnosti in dolgoročno izboljšati dostop, hkrati pa jim koristiti s povečanjem števila obiskovalcev
okrepiti sodelovanje med različnimi nacionalnimi organi in vladnimi agencijami ter ozaveščati o vprašanjih invalidnosti na nacionalni ravni
nekaterim osebam z (nevidnimi) invalidnostmi zagotoviti orodje za lažji dostop do prednosti in storitev, ne da bi jim bilo treba pojasniti njihove invalidnosti;
invalidom iz držav članic, ki nimajo nacionalne izkaznice invalidnosti, zagotoviti dokument, ki ga lahko uporabljajo tudi na nacionalni ravni kot dokazilo o invalidnosti.

Pravna podlaga

Vsak predlog za vseevropsko kartico invalidnosti bi moral biti v obliki zavezujoče zakonodaje. To pomeni, da bi morala urejati uredba ali direktiva.

To je potrebno, da bi se izognili težavam z usklajevanjem med različnimi državami članicami, kot je na primer pri evropski parkirni karti: če se lahko države članice same odločijo, katere prednosti in storitve so zajete, kar povzroča zmedo za uporabnike kartice in ne dosega cilja olajšanja prostega gibanja.

Prav tako je bolj zaželen zavezujoč del zakonodaje, da se zagotovi, da imamo povsod enak model kartice, ki ga ponudniki storitev in organi držav članic zlahka prepoznajo.

Da bi se izognili diskriminaciji med invalidi, bi morala biti jasna in idealno usklajena tudi merila, kdo prejme kartico. Najnižja raven je vzajemno priznavanje kartic, kadar imetnik kartice potuje v drugo državo članico.

V zvezi s pravno podlago smo prejeli strokovno pravno svetovanje in obstajajo tri izvedljive možnosti: členi 19, 114 in 352 PDEU (Pogodba o delovanju Evropske unije, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A12012E%2FTXT) bi se lahko uporabili za pridobitev pravno zavezujoče kartice za vse države članice EU. Vsi imajo seveda prednosti in slabosti, ki jih je treba skrbno pretehtati.

Zagotoviti je potrebno tudi, da je uporaba kartice prostovoljna. V zakonu mora biti zapisano, da se lahko vsak invalid sam odloči, ali želi zaprositi za kartico in nikoli ne sme biti obveznost, da ima takšno kartico s katero bi dokazal svojo invalidnost, da bi se izognila diskriminaciji in stigmatizaciji.

Vsebina kartice

Področje uporabe kartice bi moralo zajemati največ različna področja, ki presegajo kulturo, prosti čas in šport. Te so “dobro imeti”, vendar bi bilo potrebno za resnično izboljšanje življenja invalidov obvezno vključiti tudi druga področja, kot je promet. V nekaterih državah članicah lahko na primer invalidi brezplačno uporabljajo javni prevoz – to bi moralo veljati tudi za invalide, ki začasno prebivajo v tej državi članici. Poleg tega bo kartica osebam z nevidno invalidnostjo pomagala, da zaprosijo za pomoč pri potovanju po EU. Druga področja, ki bi jih lahko vključili, so na primer komercialne ugodnosti, izobraževanje ali zaposlovanje.

Za začetek izobraževanja bi morala kartica vsaj osebam, ki sodelujejo v programih mobilnosti EU, kot sta ERASMUS+ ali evropska solidarnostna enota, omogočiti, da v tujini prejmejo enake ugodnosti kot njihovi vrstniki. Študent invalid v semestru izmenjave ERASMUS bi moral na primer na univerzi gostiteljici prejeti enako raven pomoči in podpore, kot bi jo poleg programa ERASMUS prejel tudi nacionalni študent. To bo spodbudilo udeležbo mladih invalidov v programih mobilnosti EU.

Kar zadeva zaposlovanje, bi morala kartica olajšati prehod pri selitvi v drugo državo članico EU zaradi dela. Glede na to, da ponovna ocena statusa invalidnosti in sprememba nacionalnega sistema invalidnin običajno traja dolgo, včasih celo več let, bi bilo treba to vmesno obdobje premostiti z Evropsko kartico ugodnosti za invalide. To bi olajšalo in spodbudilo več invalidov, da se preselijo v tujino zaradi dela, ki se zdaj bojijo, da bodo izgubili svoj nacionalni sistem podpore, medtem ko čakajo na sprejem v novi sistem.

V državah članicah, kjer obstajajo komercialne ugodnosti, ki so opredeljene v nacionalnem pravu in so na voljo državljanom invalidom, bi morale biti te na voljo tudi imetnikom Evropske kartice ugodnosti za invalide. To bi lahko na primer vključevalo cenovno dostopne telekomunikacije za invalide, znižanje računov za energijo ali popuste za podporne naprave. Ta primer se bo nanašal predvsem na invalide v “prehodni” fazi pri selitvi v tujino in preden je njihova invalidnost uradno priznana v skladu z nacionalnim sistemom.

V več pilotnih projektih je kartica povezana z nacionalno podatkovno zbirko z razpoložljivimi prednostmi in kraji, kjer je kartica prepoznana in se lahko uporablja, kot je na primer belgijska spletna stran (https://eudisabilitycard.be/en/partners-european-disability-card). Popusti in znižanja bi morali vedno veljati, če so na voljo tudi invalidnim državljanom, tudi če ponudnik ni naveden v tej podatkovni zbirki, vendar je zelo uporabno orodje in bi moral biti tudi del projekta Evropske kartice ugodnosti za invalide v vsaki državi članici. V idealnem primeru bi morala biti s takšno podatkovno zbirko na voljo spletna stran na ravni EU v vseh jezikih EU, po katerem bi lahko brskale države članice, da bi imetnikom kartic olajšali uporabo. To bi bilo uporabnikom olajšalo krmarjenje kot 27 različnih spletnih mest z različnimi postavitvami, strukturami in jeziki, prav tako pa bi prihranili stroške. Samoumevno je, da mora biti ta spletna stran v celoti dostopna in vsebovati informacije v lahko berljivi obliki.

Spletišče bi moralo vsebovati tudi podrobne informacije za zainteresirane ponudnike storitev o tem, kako jih je mogoče uvrstiti na seznam in kako sodelovati v projektu, da se jim zagotovi prepoznavnost, ter nasvete o izboljšanju dostopnosti.

Kar zadeva obliko fizične kartice, obstaja več primerov dobre prakse iz pilotnih projektov. V idealnem primeru bi kartica imela obliko kreditne kartice, ki bi jo bilo mogoče kombinirati (če je primerno) z nacionalno kartico invalidnosti na sprednji ali zadnji strani. Vključiti bi bilo treba varnostne elemente, da se prepreči goljufiva uporaba in ne bi smele vsebovati nepotrebnih ali dodatnih informacij o osebi. Medtem ko je na nekaterih nacionalnih karticah invalidnosti pogoj, da se vključi raven ali vrsta invalidnosti, na strani EU pa vrsta invalidnosti ne bi smela biti vključena. Izkaznica bi morala imeti standardno vseevropsko obliko, ki je določena v zakonodaji ali iz nje izhaja, informacije pa bi morale biti vsaj v nacionalnem(-ih) jeziku(-ih) in angleščini. Seveda mora biti tudi čim bolj dostopen (z otipnimi in pisnimi informacijami v velikem nasprotju z maksimalno čitljivostjo in Braillovo pisavo). Kartica bi lahko vključevala tudi digitalne zmogljivosti, ki lahko zagotovijo njeno elektronsko uporabo, kadar je to mogoče.

Praktični vidiki

Eden prvih in najpomembnejših praktičnih vidikov je financiranje. EU bi morala zagotoviti instrument financiranja za vzpostavitev kartice v vseh državah članicah EU, vključno s spletno stranjo na ravni EU. Nato je treba zagotoviti nadaljnje financiranje tiskanja in izdaje kartice, osebja, komunikacije in vzdrževanja spletnega mesta ter povezanih orodij, kot so morebitne mobilne aplikacije. To bi lahko dosegli z nadaljevanjem instrumenta financiranja EU in/ali nacionalnimi tokovi financiranja. To mora biti obveznost v skladu s predvideno zakonodajo.

Zagotoviti je potrebno tudi vire, zlasti človeške vire, da bi našli morebitne nove ponudnike storitev in koristi, ki bi jih lahko dodali podatkovni zbirki. Ustanovam in podjetjem, ki sprejemajo kartico, je treba zagotoviti usposabljanje, da bodo znali prepoznati in uporabljati kartico ter izboljšati dostopnost svojih zmogljivosti. Pomembno je, da kartico vidimo kot “nedokončano delo”, ki se ne konča, ko je kartica uradno predstavljena in je bil razdeljen prvi krog kartic, vendar jo je treba nenehno izboljševati in širiti tako po obsegu kot dosegu.

Skoraj tako pomembna kot vzpostavitev in izdaja kartice sta komunikacija in ozaveščanje. Uvedba kartice bi morala biti povezana z vseevropsko in nacionalno kampanjo ozaveščanja v vseh jezikih EU, tako za širšo javnost kot za potencialne uporabnike kartice, da se prijavijo, ter za ponudnike storitev, da se pridružijo sistemu in dosežejo njegov polni potencial. Tej kampanji je treba slediti z rednim obveščanjem, da bi imetnike kartic in širšo javnost obveščali o novih dopolnitvah kartične sheme in prednostih kartice na splošno, da bi zagotovili visoko prepoznavnost tega projekta EU.

Ključno je tudi tesno sodelovanje z invalidskimi organizacijami na ravni EU ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi invalidskimi organizacijami. To ne bi smel biti projekt “od zgoraj navzdol”, temveč bi ga bilo treba izvajati ob polnem sodelovanju invalidov in njihovih reprezentativnih organizacij. To bi se moralo zgoditi tako na ravni politike za razvoj kartice kot tudi na izvršni ravni za izvajanje in distribucijo kartice ter obveščanje o njej. Komisija bi morala organizirati vsako leto izmenjuje mnenja o izzivih, napredku in dobrih praksah med državami članicami ter vključuje predstavniške organizacije invalidov, da bi sčasoma izboljšala področje uporabe in uporabo kartice.

Nazadnje so bili razmisleki o združitvi kartice invalidnosti z evropsko parkirno karto, ki obstaja že več desetletij. Čeprav bi to lahko bila možnost, da se obe kartici pokrijeta v skladu z isto zakonodajo, je treba zagotoviti, da fizične kartice ostanejo ločene. Avtomobila ne vozijo tudi vse invalidne osebe, ki so potencialni imetniki kartice invalidnosti. Iz praktičnih razlogov mora parkirna karta ostati v (parkiranem) avtomobilu, invalidsko kartico pa mora nositi uporabnik.

Politična priporočila

Kartica mora

temeljijo na zavezujoči zakonodaji EU, tj. uredbi ali direktivi
omogočiti vzajemno priznavanje invalidskega statusa
pokrivajo največ različna področja, ki presegajo kulturo, prosti čas in šport. Privzeto bi moral zajemati tudi nacionalni, regionalni in lokalni javni prevoz, izobraževanje v okviru programov mobilnosti EU, olajšati zaposlovanje v prehodnem obdobju za dostop do nacionalnega sistema invalidskih prejemkov pri selitvi v tujino ter komercialne ugodnosti.
spremljati mora spletno stran na ravni EU in spletna podatkovna zbirka, ki sta na voljo v vseh jezikih EU
spremljati ga mora instrument financiranja EU, ki zagotavlja kontinuiteto in trajno zapuščino po prvotnem zagonu
spremljati ga mora komunikacijska kampanja in kampanja ozaveščanja, da se zagotovi največji možni učinek
ne smejo biti fizično kombinirani z evropsko parkirno karto, ampak jih je treba hraniti ločeno

Med celotnim postopkom, od političnega in zakonodajnega postopka do izvajanja in sporočanja kartice, morajo biti invalidi in njihove reprezentativne organizacije tesno vključeni.

Reference

Priprava dokumenta

Ta dokument je pripravila Marie Denninghaus

Evropski forum invalidov (EDF)

EDF