1. marec – Dan inkluzije v Republiki Sloveniji

Vlada RS je razglasila 1.marec za Dan inkluzije v Republiki Sloveniji, ki se bo prvič obeležil v letu 2025. Predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednik ZDGNS Mladen Veršič sta zato povabila na posvet s temo Bogastvo vključujoče družbe. Posvet so z uvodnimi nagovori odprli vabljeni vsebinskimi govorci, v nadaljevanju progama pa je bil posvečen večji del časa odprti razpravi in prispevkom o pomenu vključujoče družbe.

V uvodnem nagovoru so prisotne nagovorili predsednica Državnega zbora RS, mag Urška Klakočar Zupančič, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Mladen Veršič, dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, dr. Mara Cotič in minister Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, dr. Vinko Logaj. V vsebinskem delu posveta so sodelovali Varuh človekovih pravic, Zagovornik načela enakosti, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (v nadaljevanju: NSIOS), Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije, odbor DZ RS za delo in Odbor DZ RS za zdravstvo.

NSIOS je poudaril, da je inkluzija proces, v katerem se posamezniki, ne glede na njihove razlike kot so invalidnost, etnična pripadnost, spol, socialni status ali druge značilnosti, vključujejo v vse vidike družbenega življenja.

Gre za zagotavljanje enakih priložnosti za vse, da lahko sodelujejo v različnih dejavnostih, kot so izobraževanje, zaposlitev, kultura in prosti čas. Inkluzija pomeni tudi spoštovanje in sprejemanje različnosti ter odpravljanje ovir, ki bi lahko izključile nekatere skupine ljudi.

V praksi to pomeni ustvarjanje okolij, v katerih so ljudje sprejeti in podprti, ne glede na njihove posebne potrebe, invalidnost ali značilnosti. Inkluzivna družba se osredotoča na zmanjševanje diskriminacije in spodbujanje enakosti za vse.

Inkluzija invalidov pomeni zagotavljanje enakih možnosti, da sodelujemo v vseh vidikih družbenega življenja, kot so izobraževanje, zaposlitev, družbeni odnosi, kultura in prosti čas. To vključuje odpravljanje fizičnih, socialnih, čustvenih in kulturnih ovir, ki bi lahko onemogočile ali omejile dostop do teh priložnosti.

Inkluzija invalidov je pomembna iz več razlogov:

1. Enake možnosti: invalidi bi morali imeti enake možnosti kot vsi drugi, da se izobražujejo, zaposlujejo, se zabavajo in sodelujejo v družbenem življenju.
2. Spoštovanje dostojanstva in človekovih pravic: Vsak posameznik, ne glede na svoje sposobnosti, ima pravico do enakega obravnavanja in dostopa do priložnosti.
3. Pomoč pri odpravljanju ovir: Inkluzija pomeni sprejemanje ukrepov za odpravo fizičnih ovir posebej v grajenem okolju in javnem prevozu, ureditev dostopa do informacij in komunikacij in posledično izboljšanje dostopnosti do digitalnih informacij, kot tudi kulturnih in psiholoških ovir, kot so predsodki in stereotipi o invalidnosti.
4. Socialna integracija: Inkluzija pomaga invalidom, da postanejo aktivni člani skupnosti, kar bistveno zmanjša občutke osamljenosti, izolacije in stigmatizacije.
5. Prilagoditve: To lahko vključuje prilagoditve v izobraževalnem sistemu kot je pomoč učiteljev in dostopnost učnih vsebin, na delovnih mestih s prilagoditvami nalog ali delovnega okolja in v vsakodnevnem življenju.

Inkluzija invalidov ni le zagotavljanje dostopa, ampak tudi sprejemanje in spoštovanje posameznikovih specifičnih potreb ter ohranjanje njihovega dostojanstva in samostojnosti.

Vse prevečkrat se izraz inkluzija v današnjem času zlorablja, na način, da ravno populacija, ki bi morala biti vključena je le figura na šahovnici za potrebe nabiranja priljubljenosti in političnih točk posameznikov. Zato je ključnega pomena, da inkluzijo širimo onstran sten hrama demokracije ozaveščamo tako splošno populacijo, kot odločevalce o pomenu inkluzije. Inkluzija naj ne ostane le bleda črka na papirju, na katero se zgolj enkrat letno spomnimo ob dnevu inkluzije.

Inkluzija je proces, v katerem se učimo živeti drug z drugim.

Gre za proces, pri katerem se ne prilagaja le posameznik, temveč tudi okolje, družba.