Evropski dan invalidov 2025 (EDPD 2025) je 4. in 5. decembra 2025 v Bruslju združil evropske odločevalce, organizacije oseb z invalidnostmi, aktiviste in strokovnjake pri iskanju konkretnih korakov za uresničevanje pravic invalidov po vsej Evropski uniji. Dogodek je organizirala Evropska komisija v partnerstvu z Evropskega invalidskega foruma(EDF), kar potrjuje njegov uradni status kot ključne platforme za politični dialog o vključujoči družbi in vključenosti invalidov. Letošnjega dogodka sta se kot predstavnika NSIOS udeležili Lara Nedeljkovič in Špela Šušteršič.
Vsebina dogodka se je neposredno navezovala na cilje, zapisane v Outline Programme, ki opredeljuje ključna področja razprav: implementacijo Strategije EU za invalide ter načine, kako EU sredstva in politike preusmeriti k bolj vključujoči družbeni uresničitvi pravic. Paneli so obravnavali dostopnost, samostojno življenje, vključevanje v krizno upravljanje ter pomen usklajenega financiranja in strateškega pristopa pri izvajanju teh politik.
Poseben poudarek dogodka je bil na financiranju “Unije enakosti” – razpravi o tem, kako lahko proračunska sredstva EU dejansko sprožijo spremembe in podprejo dostopnost, samostojno življenje ter enake možnosti za invalide. Ta razprava se je navezovala na potrebo po doslednem vključevanju dostopnosti in vključenosti kot obveznih kriterijev v vse evropske proračunske instrumente, vključno s kohezijskimi in socialnimi skladi EU. Dogodek je potekal v časovni povezavi s Tednom pravic invalidov v Evropskem parlamentu (1.-5. december 2025), kar dodatno poudarja, da so pravice invalidov pomembna in stalna tema v evropskem zakonodajnem in političnem prostoru.
Panel l: Okolje, pravice in potencial invalidov
Panel 1 je bil osredotočen na razumevanje vključevanja invalidov kot rezultata okolja, politik in sistemskih rešitev, ne pa same invalidnosti. Govorci so poudarili pomen poslušanja, dostopnega okolja ter trdnega pravnega in političnega okvira na ravni Evropske unije.
Nicole Marinos je skozi osebno izkušnjo predstavila, kako lahko enaka invalidnost vodi bodisi v vključenost bodisi v izključenost, odvisno od okolja. Izpostavila je, da njena izguba sluha sama po sebi ni bila ovira, dokler so ljudje prisluhnili njenim potrebam in je bilo okolje dostopno. Kadar pa podpore in razumevanja ni bilo, ni mogla razviti in pokazati svojega potenciala. Njeno sporočilo je jasno poudarilo, da vključevanje ni odvisno od posameznikov temveč od pripravljenosti okolja, da se prilagodi.
Marie-Pierre le Breton iz Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESC) je predstavila ključna priporočila za prihodnji razvoj Strategije EU za pravice invalidov. Med najpomembnejšimi je izpostavila potrebo po močnejšem pravnem okviru za enake pravice po vsej EU, uvedbo evropskega dokumenta za zagotavljanje zaposlovanja in spretnosti, lažjo čezmejno mobilnost z usklajevanjem podpore in financiranja ter vzpostavitev nove evropske agencije za dostopnost. Opozorila je tudi na nujnost boja proti prisilni sterilizaciji, zagotavljanja dostopnih stanovanj, prehoda iz institucionalnega varstva v skupnostne storitve, vključujoče rabe umetne inteligence ter dostopa do podpornih tehnologij. Poseben poudarek je bil namenjen tudi vključevanju pravic invalidov v zunanje delovanje EU.
Markus Schefer je predstavil ugotovitve poročila o izvajanju Konvencije ZN o pravicah invalidov (CRPD) v EU. Izpostavil je tri ključna področja, kjer so potrebni dodatni ukrepi: pravica do samostojnega življenja in življenja v skupnosti, svoboda gibanja med državami članicami ter dostop do zaposlovanja na odprtem trgu dela. Opozoril je, da financiranje institucionalnega varstva ostaja problematično ter, da je treba več sredstev nameniti skupnostnim oblikam podpore.
Evropska poslanka Li Andersson je poudarila, da kljub obstoju pomembnih strateških dokumentov napredek pri vključevanju ni dovolj hiter. Izpostavila je potrebo po evropskem jamstvu za zaposlovanje invalidov, razvoju skupnostnih storitev, obravnavi dodatnih stroškov invalidnosti, vlaganju v vključujoče izobraževanje ter zagotavljanju, da umetna inteligenca ne poglablja diskriminacije. Poudarila je zavezanost Evropskega parlamenta nadaljnjemu delu na področju enakosti.
Panel 2: EU sredstva, zaposlovanje in samostojno življenje
Panel 2 je bil osredotočen na vprašanje, kako lahko evropska sredstva in nacionalne politike dejansko podprejo vključevanje invalidov, zlasti na področjih zaposlovanja, samostojnega življenja a in spoštovanja a človekovih pravic.
Patrick Luypaert je skozi osebno izkušnjo poudaril pomen poslušanja posameznika in prilagajanja delovnega okolja njegovim sposobnostim in interesom. Opozoril je, da mu je bila dolgo časa odvzeta možnost dela na področju, ki ga je zanimalo, čeprav so bile potrebne le manjše prilagoditve. Njegov primer kaže, da so ovire pogosto v pričakovanjih okolja in ne v zmožnostih posameznika, ter da lahko ustrezna podpora omogoči uspešno zaposlitev in zadovoljstvo pri delu.
Maria Toumazou je predstavila delo ciprskega Ministrstva oziroma Oddelka za socialno vključevanje invalidov. Izpostavila je pomen sodelovanja države z invalidskimi organizacijami ter vlogo Evropskega socialnega sklada pri razvoju sistema, ki prepoznava podporne potrebe posameznika. Takšen sistem omogoča pregledno dodeljevanje socialnih pravic in storitev, razvoj storitev v skupnosti ter podporo samostojnemu življenju, vključno z vzpostavitvijo centrov za podporo družinam oseb z avtizmom. Predstavila je tudi načrte za nadaljnje projekte, med drugim mreženje storitev socialne vključenosti in krepitev podprtega odločanja v zakonodaji.
Nadia Hadad in Paulina Sobolewska iz organizacije ENIL in Independent Living Institute Poland sta opozorili na tveganja napadne rabe evropskih sredstev skozi projekt FURI (EU Funds for Fundamental Rights). Analiza je pokazala, da so bila v ved državah EU sredstva namenjena projektom, ki so v nasprotju s človeškimi pravicami, zlasti z nadaljnjim vlaganjem v institucionalno varstvo. Izpostavili sta primer Poljske, kjer bi bilo potrebno sredstva namesto za institucije usmeriti v dostopna stanovanja in osebno asistenco kot pravico, ne kot časovno
omejen projekt. Poudarili sta potrebo po jasnih odgovornostih EU, posledicah za kršitve ter večjem vključevanju lokalnih organizacij pri nadzoru nad porabo sredstev.
Franck Conrad je predstavil vlogo večletnega finančnega okvira EU (Multiannual Financial Framework – MFF) ter pripravo novega finančnega obdobja 2028-2034. Izpostavil je prizadevanja za poenostavitev pravil in pomen nacionalnih ter regionalnih partnerskih načrtov, ki bodo financirani le, de bodo skladni s prioritetami EU, vključno z bojem proti diskriminaciji in izključevanju invalidov. Poudaril je, da bo Evropska unija spremljala izvajanje teh načrtov in zahtevala spo5šovanje pravil o vključevanju.
Panel 3: Vključujoče krizno upravljanje in pripravljenost na izredne razmere
Panel 3 je bil posvečen vprašanju vključevanja invalidov v krizno upravljanje, civilno zaščito in pripravljenost na izredne razmere. Razprava je izhajala iz izkušenj vojne, naravnih nesreč in drugih kriz ter poudarila, da morajo biti sistemi za5dite in odzivanja dostopni, razumljivi in vključujoči za vse.
Ruslan Topchan je predstavil izkušnje Ukrajine v času vojne ter poudaril pomen dostopnih zaklonišč, vključujočih sistemov obveščanja, skupnostne podpore ter znanja o evakuaciji invalidov. Izpostavil je vlogo veteranskih organizacij invalidov, ki aktivno prispevajo k razvoju vključujočih rešitev.
Hans Das iz Generalnega direktorata Evropske komisije za civilno zaščito in humanitarno pomoč (DG ECHO) je predstavil delovanje Mehanizma Unije na področju civilne zaščite ter pripravo smernic in usposabljaj za vključevanje invalidov v krizne odzive.
Jari Honkanen in Veera Florica Rajala sta poudarila pomen pripravljenosti prebivalstva na krizne razmere ter opozorila, da standardni modeli niso dostopni vsem in zahtevajo prilagoditve ter sodelovanje skupnosti.
Delphine Lemaire in Lidia Best sta opozorili na posebne potrebe gluhih in naglušnih oseb v kriznih situacijah, zlasti glede uporabe znakovnih jezikov, dostopnih opozorilnih sistemov in
stalno dostopnih klicev v sili.
Podelitev nagrad Access City Award
V okviru EDPD 2025 je bila del programa tudi podelitev nagrade Access City Award, namenjene spodbujanju dostopnosti in vključujočega razvoja evropskih mest ter prepoznavanju
dobrih praks na lokalni ravni.
Med leto5nje finaliste so bila uvrščena mesta Piacerzq Rennes, Salzburg, Valencia in Zaragoza. Posebne omembe so prejele tri občine: Salzburg za dosežke na področju dostopnih stanovanj, Piacenza za razvoj dostopnih informacijskih tehnologij ter Valencia za vključujoče načrtovanje ukrepov ob izrednih razmerah. Tretjo nagrado je prejelo mesto Rennes, drugo nagrado mesto Valencia, zmagovalec nagrade Access City Award 2026 pa je postalo mesto Zxagoza.
Zaključek
EDPD 2025 je bil pomembna priložnost za povezovanje političnih zavez, finančnih mehanizmov in dejanskih življenjskih izkušenj invalidov. Razprave so jasno pokazale, da brez doslednega usmerjanja sredstev v skupnostne storitve, dostopnost in enake možnosti ciljev Strategije EU za pravice invalidov ne bo mogoče uresničiti. Dogodek je tako potrdil pomen EDPD kot prostora za konkretne korake k resnično vključujoči Uniji enakosti.
English
